Zapri
Iskanje

Pahor podelil državna odlikovanja petim glasbenikom

Za vas piše:
Katja Zver
Objava: 23. 06. 2022 / 14:52
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 23.06.2022 / 19:20
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Pahor podelil državna odlikovanja petim glasbenikom

Pahor podelil državna odlikovanja petim glasbenikom
Prejemniki državnega odlikovanja. FOTO: Daniel Novakovič/STA
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja petim glasbenikom. S slovesnostjo so obeležili svetovni praznik glasbe, Fête de la Musique. Red za zasluge so prejeli Vlado Kreslin, Miha Dovžan, Vladimir Lado Leskovar, Oto Pestner in Andrej Šifrer.

Državna odlikovanja je na slavju v predsedniški palači prejelo pet glasbenikov, ki so v minulih desetletjih močno zaznamovali slovensko glasbo. V čast njihovim uspehom je na slovesnosti zaigral godalni trio akademskih glasbenikov, ki ga sestavljajo violinista Klemen Bračko in Dejan Gregorič ter violončelist Arslan Hamidulin. 

Miha Dovžan: prispevek k slovenski citrarski umetnosti 

S citrami, skoraj pozabljenim ljudskim glasbilom, se je Miha Dovžan spoznal, še preden je začel hoditi v šolo. Slovensko občinstvo pa je Dovžana spoznalo leta 1958, ko je petnajstleten nastopil v oddaji Radia Slovenija. Zadnja glasbena leta pa je namenil slovenski narodni pesmi, največkrat v izvedbi Joži Kališnik, pevke Ansambla bratov Avsenik, pa tudi Ota Pestnerja in Ivanke Kraševec. Miha Dovžan je slovenski citrarski glasbi vtisnil neizbrisno sled. S citrami je našel svojo narodnozabavno vižo z osnovo v ljudski glasbi, ki čuti dušo in seže v srce.  

FOTO: Daniel Novakovič/STA

Vlado Kreslin: ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti

Za enega najpomembnejših in najbolj priljubljenih slovenskih avtorjev ter glasbenih izvajalcev štejemo Vlado Kreslina. Številne njegove pesmi so ponarodele, saj jih poznajo tako mladi in stari, po nekaterih pa so nastali romani, filmi in knjige. Je človek mnogih talentov, številnih izrazov, neskončnih sanj. Vlado Kreslin je tudi človek neutrudnih glasbenih sodelovanj. Zdi se, kot bi ne znal reči ne, kadar ga kdo prosi, da bi z njim posnel kakšno pesem. 

FOTO: Daniel Novakovič/STA

Vladimir Lado Leskovar: ustvarjalni prispevek k slovenski popularni glasbi

Žametni glas slovenske popevke je z nami že skoraj petinšestdeset let. Lado Leskovar je eden redkih pevcev svoje generacije, ki še vedno nastopa, s svojo glasbeno poustvarjalnostjo pa presega meje let in povezuje poslušalce vseh starosti. Pooseblja glasbo, ki jo označujemo z besedo »zlata doba slovenske popevke«, čas, ki so ga zaznamovali največji slovenski pevci, imenitni avtorji besedil in skladateljski velikani. Začetki njegove glasbene dejavnosti segajo v konec petdesetih let 20. stoletja. Lado Leskovar je posnel več kot tristo popevk in šansonov, osvojil številne nagrade in prejel mnoga priznanja.

FOTO: Daniel Novakovič/STA

Oto Pestner: izjemen pečat k slovenski popularni glasbi

Za enega najbolj unikatnih osebnosti slovenske glasbe in čudežnega dečka z zlatim glasom velja Oto Pestner. V času prvih radijskih glasbenih oddaj je leta 1962 nastopil v oddaji Pokaži, kaj znaš, prvo malo ploščo pa je posnel leta 1968, ko je osvojil prvo nagrado na festivalu Zlata roža Portoroža. Leta 1971 se je pridružil skupini New Swing Quartetu, ki je v štirih desetletjih postala prava senzacija. Nastopili so na vseh koncih sveta in želi uspehe tudi v Ameriki. Oto Pestner je doslej napisal več kot 500 popevk in aranžmajev, izdal več kot štirideset solističnih albumov, njegovih nastopov pa niti ni mogoče prešteti.


FOTO: Daniel Novakovič/STA 

Andrej Šifrer: prispevek k slovenski popularni glasbi 

Andrej Šifrer je na slovensko glasbeno prizorišče vstopil kot mlad gorenjski kantavtor sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Posnel je okoli 200 avtorskih skladb in objavil več kot 20 albumov. Album Od šanka do šanka je bil v tistem času eden najboljših jugoslovanskih glasbenih izdelkov. Več njegovih skladb je ponarodelih v katerih kaže zanimanje za človeka in ostaja poslušen za nove poslušalce. V svojih delih izkazuje željo po bližini in iskrenosti, da bi si bili ljudje blizu in skupaj. Da bi razumeli kot pravi v svojem Očenašu, »da s sovraštvom se ne da pomagati usodi naroda«. 


FOTO: Daniel Novakovič/STA


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh