Abas je Vatikan obiskal dan po tem, ko so iz tamkajšnje dvorane za avdience po številnih pritožbah iz jaslic umaknili figuro Deteta Jezusa, ki je ležala na »kefiji«, tradicionalnem preprostem pokrivalu arabskih moških z značilnim črno-belim vzorcem.

»Srečanje s starim prijateljem«

Papež in Abas sta po navedbah Vatikana razpravljala o potrebi po prekinitvi ognja v Gazi. Palestinski predsednik je za vatikanske medije po srečanju povedal, da je papeža prosil, naj se v mednarodni skupnosti še naprej zavzema za priznanje države Palestine. Pogovor s svetim očetom je označil kot »ploden« in dodal, da je »vsako srečanje s papežem kot srečanje s starim prijateljem«: »Svetemu očetu sem se zahvalil za njegove nenehne pozive k miru na Bližnjem vzhodu in za solidarnost, ki jo vedno izraža s palestinskimi civilisti, žrtvami vojne v Gazi.« Včerajšnja avdienca je bilo njuno prvo osebno srečanje po treh letih.

Izjava tiskovnega urada

V izjavi Tiskovnega urada Svetega sedeža je navedeno, da se je predsednik Abas po srečanju s papežem sestal še z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Pietrom Parolinom in »zunanjim ministrom« nadškofom Paulom Gallagherjem.

Sogovorniki so razpravljali o pomenu posebnega statusa Jeruzalema kot »kraja prijateljstva za tri velika monoteistična verstva«.

V izjavi je navedeno, da so na srečanju razpravljali o »zelo resnih humanitarnih razmerah v Gazi« ter o upanju »na čimprejšnjo prekinitev ognja in izpustitev vseh talcev«. Druga tema je bil »pomemben prispevek Katoliške cerkve k palestinski družbi«, vključno z njenimi trenutnimi humanitarnimi prizadevanji v Gazi.

Pogovarjali so se tudi o »nujnosti uresničevanja rešitve dveh držav, vendar ne z nasiljem, temveč z diplomacijo in dialogom«, ter o pomenu posebnega statusa Jeruzalema kot »kraja prijateljstva za tri velika monoteistična verstva«. Nazadnje so sogovorniki spregovorili še o prihajajočem svetem letu 2025 in izrazili upanje, da bi jubilejno leto privedlo do »vrnitve romarjev v Sveto deželo, ki je tako željna miru«.

Abas in papež si izmenjujeta darove. FOTO: Vatican Media

Izmenjava darov

Ob koncu papeževega srečanja s predsednikom Abasom sta si voditelja tradicionalno izmenjala darove: papež Frančišek je palestinskemu predsedniku izročil več daril, med drugim letošnjo poslanico za svetovni dan miru, več tiskanih izdaj papeških dokumentov in tihožitje v bronu porajajočega se cveta z napisom »Mir je krhek cvet«.

Predsednik Abas je papežu med drugim podaril sliko, portret obeh voditeljev, in še eno, na kateri je papež upodobljen med obiskom v Betlehemu leta 2014. Svetemu očetu je podaril tudi ikono sv. Porfirija, zavetnika Gaze, kar je darilo jeruzalemskega grškega pravoslavnega patriarha Teofila.

»Kefija«, na katero je bila položena figura Deteta Jezusa, je tradicionalno pokrivalo arabskih moških z značilnim črno-belim vzorcem, ki že od 30. let prejšnjega stoletja velja za simbol palestinskega nacionalizma in upora proti Judom. FOTO: Vatican Media

Jezus na palestinski ruti

V Vatikanu v adventno-božičnem času vsako leto postavijo številne jaslice: letos so ene izmed njih v svetu dvignile nekoliko prahu, posebej v judovski skupnosti. Dvorano Pavla VI. namreč krasijo jaslice, ki so jih izdelali obrtniki iz Betlehema. Jaslice naj bi svetu sporočale, kako Sveta dežela potrebuje pomoč in solidarnost, da bi v svetem letu lahko znova sprejemala romarje.

Predvsem judovsko skupnost je zmotil pogled na »kefijo«, na katero je bila položena figura Deteta Jezusa.

Predvsem judovsko skupnost je zmotil pogled na »kefijo«, na katero je bila položena figura Deteta Jezusa: tradicionalno pokrivalo arabskih moških z značilnim črno-belim vzorcem namreč že od 30. let prejšnjega stoletja velja za simbol palestinskega nacionalizma in upora proti Judom. Italijanski rabin Giuseppe Momigliano je to kritično ocenil kot »palestinizacijo« judovskega Jezusa, gesta pa naj bi bila »še posebej zaskrbljujoča«, ker se to dogaja v Vatikanu, z vednostjo papeža Frančiška. Po besedah rabina Momigliana je upodobitev Jezusa s kefijo »nadaljnji korak k temu, da se mu odvzame zgodovinska istovetnost«, to pa škoduje dialogu in ne prispeva k boju proti antisemitizmu.

Naj jubilejno leto privede do »vrnitve romarjev v Sveto deželo, ki je tako željna miru«. FOTO: Vatican Media

Jaslice iz Betlehema

Jaslice, ki so jih minuli konec tedna postavili v vatikanski dvorani za avdience, izvirajo iz Betlehema. Po navedbah Radia Vatikan celotna postavitev pripoveduje zgodbo o Sveti deželi in Sveti družini: kipi so iz oljčnega lesa in nekaterih drugih materialov, kot so železo za glavno strukturo, biserovina za zvezdo ter kamen, keramika, steklo, tkanina in volna, iz katere sta izdelani ovci. Del jaslic je tudi živa oljka, ki predstavlja Palestino in njeno kmetijstvo, obenem pa je simbol miru. Zvezda nad jaslicami je v obliki tiste, ki jo lahko vidimo v votlini Jezusovega rojstva v Betlehemu, le da je večja in izdelana iz biserovine.

Jaslice so nastale v sodelovanju s palestinskim odborom za cerkvene zadeve, palestinskim veleposlaništvom v Vatikanu in centrom Piccirillo v Betlehemu. Izdelali so jih na betlehemski univerzi Dar Al-Kalima, del pa tudi v centru za pomoč osebam s posebnimi potrebami Ma’an lil-Hayat. Načrtovala sta jih Johny Andonia in Faten Nastas Mitwasi.

V jaslicah iz Betlehema trenutno stojita le figuri Marije in Jožefa. FOTO: Vatican Media

Jaslice brez Jezusa

Papežu je jaslice med drugim predstavil palestinski veleposlanik pri Svetem sedežu Issa Kassissieh. Po navedbah francoskega časnika La Croix jasli sprva niso bile pokrite s palestinsko ruto: predstavnik palestinske delegacije jo je razgrnil tik pred papeževim prihodom. Prizor papeža, kako tiho premišljuje pred jaslicami, ki je pozneje zaokrožil po svetovnem spletu, je bil na družbenih omrežjih deležen številnih kritik.

Med sredino splošno avdienco je bilo videti, da je Vatikan sporno tkanino umaknil: v jaslicah iz Betlehema trenutno stojita le figuri Marije in Jožefa.