Papež Benedikt XVI. je minuli konec tedna obiskal Hrvaško. Dvodnevni obisk pri naših vzhodnih sosedih je bilo njegovo devetnajsto mednarodno apostolsko potovanje, ki je potekalo pod geslom 'Skupaj v Kristusu'. Kot poročajo pri Radiu Vatikan, so papeža na zagrebškem letališču pričakali predstavniki civilnih in cerkvenih oblasti, med katerimi so bili predsednik države Ivo Josipović, zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić in predsednik hrvaške škofovske konference Marin Srakić. Po uvodnih pozdravih, dobrodošlici in govoru hrvaškega predsednika je sveti oče zbrane nagovoril v italijanskem in hrvaškem jeziku, prav posebej pa je pozdravil katoliško skupnost in predvsem družine.

Nato je spomnil na tri pastoralne obiske svojega predhodnika, blaženega Janeza Pavla II., in izrazil svojo hvaležnost za dolgo zgodovino zvestobe, ki povezuje Hrvaško in Sveti sedež. Ta zgodovina je po besedah svetega očeta zgovorno pričevanje o ljubezni hrvaškega naroda do evangelija in Cerkve. Benedikt XVI. je tudi poudaril, da lahko hrvaški narod na poseben način Evropi ponudi duhovne in moralne vrednote, ki so stoletja oblikovale vsakdanje življenje ter osebno in narodno istovetnost. Sodobna kultura namreč predstavlja nove izzive, saj je zaznamovana z družbenim razlikovanjem, pomanjkanjem stabilnosti, individualizmom ter naklonjenostjo življenju brez vsakih obveznosti. Te okoliščine torej zahtevajo 'prepričljivo pričevanje in drzno dinamičnost za spodbujanje temeljnih moralnih vrednot, ki so v koreninah družbenega življenja in istovetnosti stare celine.' Dvajset let po razglasitvi neodvisnosti in pred vstopom v Evropsko zvezo zgodovina Hrvaške za vse narode Evrope lahko predstavlja povod za premislek, saj jim lahko pomaga, da ohranijo in poživijo neprecenljivo skupno dediščino človeških in krščanskih vrednot.

Benedikt XVI. je z letališča nato na povabilo hrvaškega predsednika odšel v predsedniško palačo. Med vljudnostnim obiskom sta se v pogovoru dotaknila tem družine in izobraževanja, izmenjala pa sta si tudi darili. Sveti oče je predsedniku, ki je velik ljubitelj klasične glasbe, podaril delo, v katerem so zbrani iluminirani glasbeni rokopisi iz Sikstinske kapele, Ivo Josipović pa je papežu podaril kopijo prve orgelske piščali (ton C) z najstarejših obstoječih orgel na severnem Hrvaškem. Zatem je sveti oče odšel na apostolsko nunciaturo, kjer se je sestal še s predsednico vlade Jadranko Kosor. Med njunim kratkim srečanjem je v Zlato knjigo vpisal posvetilo v hrvaškem jeziku.

Popoldne se je v Hrvaškem narodnem gledališču srečal s predstavniki civilne družbe, političnega, akademskega, kulturnega in podjetniškega sveta, z diplomatskim zborom in verskimi voditelji, kjer je spregovoril o vprašanju vesti, ki jo je neposredno povezal z obstojem Evrope. Benedikta XVI. sta v zagrebškem narodnem gledališču sprejela zadarski nadškof Zelimir Puljić in predavatelj na zagrebški medicinski fakulteti Niko Zurak, ki je tudi član Papeške akademije za življenje. Srečanja s svetim očetom so se udeležili predstavniki političnega, akademskega, kulturnega in gospodarskega sveta ter diplomatski zbor. Kot je Benedikt XVI. povedal zbranim, je z ozirom na razna področja, kjer delujejo, tema vesti transverzalna, prav tako pa je temelj svobodne in pravične družbe tako na narodni kot mednarodni ravni. Pri tem je sveti oče izpostavil Evropo, katere del je Hrvaška vedno bila, sprva na zgodovinsko-kulturni ravni, kmalu pa tudi na politično-institucionalni ravni.

Benedikt XVI. je spregovoril tudi o hrvaškem jezuitu Ruđeru Josipu Boškoviću, ki se je pred tristo leti rodil v Dubrovniku. Kot je dejal papež, Bošković zelo dobro uteleša vez med vero in znanostjo, ki se vzajemno spodbujata k odprtemu in raznolikemu raziskovanju, zmožnemu sinteze. Sveti oče je podprl ustanovitev katoliške univerze na Hrvaškem in izrazil željo, da bi to prispevalo k edinosti med različnimi deli sodobne kulture, vrednotami in narodno istovetnostjo, ter prav tako nadaljevalo bogat doprinos, ki ga Cerkev daje hrvaškemu narodu.

Zvečer se je papež Benedikt XVI. pridružil mladim pri molitvenem bdenju na zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića. Tu je sveti oče izrazil posebno veselje, da je lahko skupaj z mladimi na kraju, ki predstavlja srce hrvaške prestolnice. Temu kraju ponavadi gospodujeta hrup in gibanje vsakodnevnega življenja, prisotnost mladih na ta večer pa ga je spremenila v svetišče, katerega obok je bilo nebo samo in napolnjevala ga je tišina. V tej tišini, je poudaril papež, so vsi prisotni sprejeli Božjo besedo, 'da bi razsvetlila naš razum in razvnela naša srca'.

Benedikt XVI. je hrvaško mladino spomnil na pričevanje mnogih mladih, ki so postali svetniki, ko so evangelij nosili v svojem srcu, in med njimi izpostavil blaženega Ivana Merza. Merz je odkril lepoto katoliške vere in doumel, da je poklicanost njegovega bivanja živeti prijateljstvo s Kristusom. Umrl je v starosti dvaintrideset let, toda njegovo življenje, 'podarjeno iz ljubezni, je odišavljeno s Kristusom in je za vse povabilo, da se ne bojimo izročiti sami sebe Gospodu.' Poseben zgled pri tem pa je tudi Devica Marija, katere podoba Mati Božja Kamnitih vrat je imela pomembno mesto na prizorišču sobotnega bdenja, saj je sveti oče prav njej zaupal mlade hrvaške katoličane.

Foto: CNA