Zapri
Iskanje

Papež diplomatom o mirovnem napredku na Bližnjem vzhodu

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 11. 01. 2022 / 10:47
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 11.01.2022 / 10:59
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Papež diplomatom o mirovnem napredku na Bližnjem vzhodu

Papež diplomatom o mirovnem napredku na Bližnjem vzhodu
Papež je v včerajšnjem tradicionalnem novoletnem nagovoru predstavil svoje misli o številnih aktualnih vprašanjih, ki v tem času vplivajo na svetovno dogajanje. FOTO: Vatican Media
Papež Frančišek je včeraj v avdienco sprejel člane diplomatskega zbora, akreditirane pri Svetem sedežu, v tradicionalnem novoletnem nagovoru pa je predstavil svoje misli o številnih aktualnih vprašanjih, ki v tem času vplivajo na svetovno dogajanje.

Med drugim je zbrane spodbudil k okrepljenemu mednarodnemu sodelovanju ter vse ljudi po svetu, predvsem »dvomljivce«, znova pozval k cepljenju proti koronvirusni bolezni. Tretja tema, o kateri je spregovoril po navedbah Radia Vatikan, je mirovni napredek na Bližnjem vzhodu.

Papež je zbrane diplomate opozoril na nujnost neposrednih pogajanj med Izraelom in Palestino.

Zbrane diplomate je opozoril na nujnost neposrednih pogajanj med Izraelom in Palestino: po njegovih besedah v lanskem letu v mirovnem procesu med omenjenima državama ni bilo napredka. Sveti oče si zelo želi, »da bi dosegli življenje dveh držav druge ob drugi, v miru in varnosti, brez sovraštva in zamer, temveč ozdravljeni z medsebojnim odpuščanjem«. V nagovoru je izrazil tudi upanje, da bo še mogoče obnoviti pogajanja o jedrskem sporazumu z Iranom ter da bo ta prinesel pozitivne rezultate za zagotovitev varnejšega in bolj bratskega sveta.

Diplomati so pozorno prisluhnili tradicionalnemu novoletnemu nagovoru papeža Frančiška. FOTO: Vatican Media

Tradicionalni novoletni sprejem za diplomate pri Svetem sedežu je za papeža vedno priložnost, da opravi pregled najpomembnejšega dogajanja na mednarodnem obzorju, tokrat pa je večino svoje pozornosti posvetil Bližnjemu vzhodu, predvsem Libanonu, ki ga že več let pretresa težka družbeno-gospodarska kriza. Frančišek še ni opustil misli, da bi Libanon v letošnjem letu tudi obiskal.

»Cenjenemu libanonskemu ljudstvu, ki ga stiska primež gospodarske in politične krize, za katero se trudi najti rešitev, želim danes obnoviti svojo bližino in molitev. Obenem upam, da bodo potrebne reforme in podpora mednarodne skupnosti pomagale državi, da bo ostala trdna v svoji istovetnosti kot zgledu mirnega sobivanja ter bratstva med različnimi tam navzočimi verstvi,« je dejal papež.

Poziv k rahljanju sankcij proti Siriji

Iraku, ki ga je lani obiskal, njegov obisk pa je zbudil nemalo mednarodne pozornosti, je papež zaželel mir in sožitje med različnimi verskimi skupinami. Posebno skrb je namenil sporu v Jemnu, po njegovem mnenju »človeški tragediji, ki se že leta odvija v tišini, daleč od medijskih žarometov in z določeno brezbrižnostjo mednarodne skupnosti«, ter trenutnim napetostim v Libiji. Glede Sirije, »kjer še vedno ni videti jasnega obzorja za preporod države«, je povedal takole:

»Za to so potrebne politične in ustavne reforme, prav tako pa je nujno, da sprejete sankcije neposredno ne prizadenejo vsakdanjega življenja, temveč dajo žarek upanja prebivalstvu, ki je vedno bolj vpeto v primež revščine.« To ni bil poziv k popolnemu umiku sankcij, vendarle pa tiha prošnja za rahljanje ukrepov proti državi.

FOTO: Vatican Media

Zaskrbljenost glede Etiopije in Mjanmarja

Frančišek je v nagovoru omenil tudi druga krizna območja, med njimi Etiopijo in Mjanmar, v luči ukrajinskega spora pa je pozval k »sprejemljivim in trajnim rešitvam«. Izčrpno je obdelal vprašanje migrantov in beguncev, ki mu posebej leži na srcu; ob tem je Evropsko unijo spodbudil k oblikovanju »skladnega in celovitega sistema upravljanja z migracijsko in azilno politiko, tako da bodo podeljene odgovornosti pri sprejemanju migrantov, pregledovanju prošenj za azil, pri prerazporeditvi in sprejemanju tistih, ki jih je mogoče sprejeti«. Zelo pomembno je, tako papež Frančišek, da si države na tem področju razdelijo odgovornost.

Svet brez jedrskega orožja je mogoč in potreben … posedovanje jedrskega orožja pa je nemoralno.

Brez dlake na jeziku je papež tudi tokrat spregovoril o jedrskem orožju: »Svet brez jedrskega orožja je mogoč in potreben … Sveti sedež odločno vztraja pri svoji trditvi, da je jedrsko orožje neustrezno in neprimerno sredstvo za odzivanje na varnostne grožnje v 21. stoletju ter da je njegovo posedovanje nemoralno. Njihova proizvodnja odvrača vire od možnosti celostnega človeškega razvoja, njihova uporaba pa poleg katastrofalnih humanitarnih in okoljskih posledic ogroža tudi sam obstoj človeštva.«

Zgodovina »in žal tudi kronika« nas namreč učita, je pojasnil sveti oče, da jedrsko oboroževanje nima zgolj vloge odvračanja morebitnih napadalcev: »Kdor ima orožje, ga prej ali slej tudi uporabi.«

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh