Adrian Pallarols je spomine na pokojnega prijatelja obujal v nedavnem pogovoru za vatikanske medije. Papež Frančišek je poročil Adriana in njegovo ženo ter krstil njuna otroka, Francesco in Mattea.

Preberite tudi: Ronaldinho, Immobile in druge nogometne zvezde skupaj s papežem počastili spomin na Maradono [VIDEO]

Srebrar sedme generacije se je redno srečeval z nadškofom Buenos Airesa ter se ob mleku in piškotih, ki so jih pripravljale redovnice, z njim pogovarjal o teologiji in umetnosti. Spoznala sta se leta 2002 med obnovo stolnice v Buenos Airesu, leta 2005 pa sta skupaj oblikovala kelih, ki sta ga podarila takratnemu papežu Benediktu XVI. Sodelovanje se je nadaljevalo tudi v poznejših letih. Leta 2015 je Adrian izdelal kelih, ki ga je papež uporabil med mašo, darovano v newyorškem Madison Square Garden, leta 2022 pa pokal za nogometno tekmo za mir.

Papež Frančišek med mašo v Madison Square Garden, s kelihom, ki ga je izdelal Adrian. FOTO: osebni arhiv A. P.

Kava in klepet

Adrian se v Buenos Airesu spominja: »Včasih sem potrkal na vrata in ga prosil: 'Oče, če ste prosti, če imate pet minut časa, bi z vami spil kavo z mlekom in malce poklepetal. Običajno je odvrnil: 'Seveda, počakaj pet, deset ali dvajset minut,' in potem sva spila kavo in malo poklepetala. Vedno me je objel in skupaj sva molila.«

Če si tukaj, je to zato, ker Bog pravi, da moraš biti tukaj.

Adrian se spominja, da so bila srečanja »včasih zelo kratka, toda nikoli, ob nobeni priložnosti, me ni zavrnil,« saj je Bergoglio vedno govoril: »Če si tukaj, je to zato, ker Bog pravi, da moraš biti tukaj. Zato se pogovoriva. Povej mi, kako si, kako je tvoja družina …«

Prijateljeva tolažba ... FOTO: osebni arhiv A. P.

Moč za soočanje z vsakdanjim življenjem

Sveti oče, poudarja Adrian, je »spremenil moje življenje in me ozdravil. Z mano je ravnal kot z bratom, očetom, prijateljem. Pomagal mi je zgraditi boljše življenje - še posebej, ker je vedel, da zaradi določenih družinskih okoliščin nekatera področja v mojem življenju niso bila celovita. Po njegovi zaslugi sem bil blagoslovljen, čutil sem, da nisem sam, da me nekdo spremlja, varuje in mi nenehno vliva moč.«

»Dajal mi je moč, da sem se lahko soočal z vsakdanjim življenjem. Postal sem oče in lahko sem živel preprosto življenje, obdan z ljubeznijo in veseljem, seveda tudi s težavami, kot vsak človek, vse to pa zaradi močnega vodenja tega človeka, ki mi je po Jezusovi milosti, po Božji milosti prekrižal pot.«

Veselo snidenje v Vatikanu. FOTO: osebni arhiv A. P.

Blagoslov med zidaki in prahom

Na konkretni ravni Adrian obuja spomine na čas, ko je v Buenos Airesu odprl svojo delavnico. Spominja se, kako je Bergoglio »prišel k nam, sredi ničesar, stavba so bili zgolj zidaki in prah, vse je bilo zelo umazano, ker je bil objekt še v gradnji,« toda škof je bil »neomajen. Blagoslovil je naše delo in vse delavce ter molil zame, da bi bil moj začetek z Božjo pomočjo resnično posvečen«.

Prišel sem, da bi počastil svojega prijatelja, očeta, pastirja, družinskega člana ...

Adrian pripoveduje, da je bil Bergoglio »zelo navzoč«, in vedno se je čutil počaščenega, da se poznata. Po papeževi smrti je prišel v Rim, da bi se še zadnjič poslovil od dragega prijatelja: »Prišel sem, da bi počastil svojega prijatelja, očeta, pastirja, družinskega člana,« človeka, ki mu je bil izjemno ljub, »saj sem ga je poznal skoraj trideset let«.

Po medaljonu, katerega izdelavo je Bergoglio naročil leta 1998, se Adrian spominja, kako ga je papež Frančišek »vedno prosil za kar koli, kar je potreboval za različne slovesnosti«. Spominja se tudi, kako čustveno je bilo zanj, ko mu je prijatelj sporočil novico, da je bil izvoljen za papeža: »Adrian, ostal bom tukaj v Rimu.«

»Newyorški« kelih. FOTO: osebni arhiv A. P.

»Sin moj, ne pozabi, kako zelo te imam rad«

»Papež Frančišek me je tu in tam poklical na mobilni telefon, čeprav je bil zelo zaposlen. Ko sva končala pogovor, je običajno dejal: 'Sin moj, tudi kadar ne moreva biti v stiku, ne pozabi, kako zelo te imam rad.'«

Adrian je ob izgubi prijatelja globoko užaloščen, tolaži pa ga misel na skupne spomine in iskreno prijateljstvo. V pogovoru za vatikanske medije je izrazil prepričanje, da je papež Frančišek zdaj »miren v Očetovem naročju«. »Zdaj vem,« je sklenil Adrian, »da imam pravega prijatelja in svetnika, h kateremu se lahko priporočam v molitvi, ko se bom znašel v težavah, ko bom potreboval nekoga, ki bo zame posredoval pri Bogu.«