Zapri
Iskanje

Papež Frančišek vstopa v deseto leto svojega pontifikata

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 13. 03. 2022 / 00:30
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 11.03.2022 / 15:24
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Papež Frančišek vstopa v deseto leto svojega pontifikata

Papež Frančišek vstopa v deseto leto svojega pontifikata
Papež Frančišek je doslej objavil že 49 motu proprijev. FOTO: Vatican Media
Lahko bi mu rekli mojster odlokov: redko kateri papež je objavil toliko »motu proprijev« - odlokov »na lastno pobudo« - kot ravno papež Frančišek, ki danes začenja deseto leto svojega pontifikata.

Spletna stran vatican.va beleži 49 tovrstnih dokumentov, piše Roland Juchem, rimski dopisnik avstrijskega Kathpressa. Za primerjavo: Janez Pavel II. (1978-2005) je v svojih 26 in pol letih delovanja izdal 31 motu proprijev, Benedikt XVI. (2005-2013) pa 13. Izjema je Pavel VI. (1962-1978), vendar je moral ta v pisni obliki izdati sklepe celotnega cerkvenega zbora.

Kot pravijo, naj bi v konklavu marca 2013 nadškofa Buenos Airesa za papeža izvolili tudi zato, ker so kardinali menili, da je reforma rimske kurije nujno potrebna. Papež s konca sveta je takoj po nastopu novega položaja sklical mednarodno skupino kardinalov svetovalcev, s katero se je želel posvetovati glede takšne reforme. Odtlej vesoljni svet čaka na napovedano novo ustavo kurije v obliki apostolske konstitucije.

Frančišek ostaja zvest svojemu geslu »andare sempre avanti« (vedno naprej) in enega za drugim niza korake v vrsti reform.

Medtem pa je Frančišek, zvest svojemu geslu »andare sempre avanti« (vedno naprej), enega za drugim nizal korake v vrsti reform. Ne v ravni črti, ampak kakor pri tangu, v zibajočih korakih sem ter tja: pri urejanju in opremljanju organov za finančni nadzor ali pri reformi sodstva, da bi bil kazenski pregon učinkovitejši.

V nasprotju z argentinskim nacionalnim plesom, v katerem včasih vodi moški in včasih ženska, v tangu reform rimske kurije vodi le Frančišek. Pri tem je zvest vodilnemu geslu svojega reda: nadrejeni prisluhne mnogim - nato pa odloča sam, pogosto mimo kurije. Včasih zelo presenetljivo, včasih dolgo pričakovano. Tudi zato, da določene stvari ostanejo odprte.

Frančiškova naloga v vlogi papeža je spodbujati edinost v Katoliški cerkvi.

Papež torej z majhnimi koraki išče novo svobodo: več pooblastil in odgovornosti za krajevne škofe in redovne predstojnike, priznanje in ovrednotenje vlog pri bogoslužju in katehezi, ki jih ženske marsikje prevzemajo že dlje časa. Strožje kazni in jasnejša navodila pri obravnavi spolnih zlorab. Več žensk in moških laikov na vodilnih položajih v Vatikanu. V ta namen je Frančišek ustvaril dva vzporedna položaja, na katera je imenoval po eno žensko in enega moškega: v tajništvu sinode, v komisiji za Latinsko Ameriko in v začasni upravi dikasterija za razvoj.

Domač prizor: papež pozdravlja vernike na Trgu sv. Petra z okna prostorov v apostolski palači. FOTO: Vatican Media

Predvsem na nemško govorečem območju je pričakovati še več obsežnih in drugačnih reform. Četudi je nemški kardinal Walter Kasper svojim rojakom poskušal pojasniti: Frančišek ni liberalen, Frančišek je radikalen. Za Frančiška radikalnost ne pomeni, da z enim podpisom odpravi dosedanja izročila. Njegova naloga v vlogi papeža je navsezadnje spodbujati edinost v Katoliški cerkvi. Kar ni prav nič preprosto v svetu, v katerem je vsak predlog reforme, vsaka drugačna obravnava dosedanje prakse v 24 urah na vseh naslovnicah medijev. In povzroči protest ali aplavz.

Frančiškov največji in najbolj ambiciozen projekt reform je vesoljni sinodalni proces.

Frančiškov največji in najbolj ambiciozen projekt reform je vesoljni sinodalni proces, s katerim želi Katoliški cerkvi vdahniti drugačen način delovanja in življenja. Kako bi nekaj takšnega lahko izgledalo, je nedavno tega pokazal na skoraj dve uri trajajočem sinodalnem spletnem srečanju s študenti iz Severne in Južne Amerike, ki sta ga organizirala Papeška komisija za Latinsko Ameriko in Univerza Loyola v Chicagu.

Udeleženci so govorili predvsem o migracijah. Številne mlade ženske in moški so bili tudi sami migranti. S papežem so razpravljali o etnično-kulturni istovetnosti, pastoralni bližini in podnebnih spremembah. Vesoljna sinoda je velika skrb, zato si Frančišek želi, da bi na papeškem položaju ostal vsaj do konca leta 2023. Takrat naj bi v Vatikanu zasedala vesoljna škofovska sinoda, katere udeleženci bodo razpravljali o sinodalni cerkvi.

Najkasneje do letošnje jeseni naj bi Frančišek podelil tudi škrlatne birete novim kardinalom in tako izpostavil dolgoročne izglede svojega pontifikata.

In kaj je še na seznamu obveznosti v desetem letu pontifikata argentinskega papeža? Morda bo med veliko nočjo in sredino letošnjega maja končno objavljena apostolska konsitucija o reformi rimske kurije. Na programu so tudi načrti za apostolska potovanja: v začetku aprila bo papež nadoknadil zamujeni obisk Malte, ki je bil maja 2020 odpovedan zaradi koronaepidemije, med 2. in 7. julijem se bo odpravil v Demokratično republiko Kongo in Južni Sudan. Frančišek si želi obiskati tudi Libanon – če bo le mogoče. Seveda le v primeru, če se njegovo koleno ne poslabša, zaradi česar je moral v zadnjem času odpovedati več obveznosti.

Najkasneje do letošnje jeseni naj bi Frančišek podelil škrlatne birete novim kardinalom in tako izpostavil dolgoročne izglede svojega pontifikata. Podobno velja za nove vodje uradov v rimski kuriji, ki bi jih moral imenovati v bližnji prihodnosti, predvsem zato, ker se z reformo združujejo posamezne kongregacije, kot sta za izobraževanje in kulturo ter misijone in novo evangelizacijo.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh