Papež Frančišek je včeraj govoril s posadko Mednarodne vesoljske postaje (International Space Station/ISS). Med okoli dvajsetminutno video povezavo v Vatikanu so astronavti papežu odgovorili na nekaj vprašanj o življenju v breztežnosti. Svetega očeta je med drugim zanimalo mnenje raziskovalcev vesolja o ljubezni kot gonilni sili vesolja, kaj jim na vesoljski postaji predstavlja največje veselje in kakšni so zgledi za uspešno sodelovanje v skupini. Posadki se je zahvalil, da »zastopa celotno človeško družino v tem velikem raziskovalnem projektu na vesoljski postaji«.



Trenutna, 53. posadka na ISS šteje šest članov: tri Američane (Randolph Bresni, Mark T. Vande Hei in Joseph Acaba), dva Rusa (Sergej Nikolajevič Rjazanski in Aleksander Misurkin) in Italijana (Paolo Nespoli). Kot prvi papež je 22. maja 2011 med video konferenco s tedanjo posadko ISS spregovoril Benedikt XVI. (2005-2013). Tudi takrat so astronavti odgovarjali na papeževa vprašanja.

Frančišek je posadko pozdravil z besedami: »Dober dan – ali dober večer; v vesolju tega itak nikoli ne vemo natančno.« Italijanski astronavt Paolo Nespoli je priznal, da na papeževo vprašanje o človekovem položaju v vesolju kot znanstvenik pravzaprav ne pozna odgovora in bolj ko znanost napreduje, bolj jasno je, kako malo dejansko vemo. Zaželel si je, da bi v bližnji prihodnosti v vesolje lahko poleteli tudi »ljudje, kot ste Vi«, teologi, filozofi, pesniki ali pisatelji.

Papeža je navdušil odgovor ameriškega astronavta Randolpha Bresnika, ki je dejal, da z vesoljske postaje, 400 km nad Zemljo, stvarstvo do neke mere vidi z Božje perspektive. »Od tu ne moremo oditi, ne da bi se nas dotaknila lepota«, je dejal Bresnik. Svet se od zgoraj kaže brez meja in brez sporov, vse je mirno; obenem pa se jasno vidi, kako nežna in krhka je atmosfera.

Frančišku je bil posebej všeč odgovor Rusa Aleksandra Misurkina na vprašanje o ljubezni kot gonilni sili: Misurkin je misli o ljubezni in žrtvovanju črpal iz svojega trenutnega prostočanega čtiva, »Malega princa« francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja.

»Videti je, da ste razumeli sporočilo, ki ga Saint-Exupery predstavlja na tako pesniški način. Rusi imate to v krvi, v vašem tako humanističnem in tako verskem izročilu. To je zelo lepo, hvala lepa«, je odvrnil papež.

Frančišek je pohvalil sodelovanje mednarodne skupine raziskovalcev in komentar Američana Josepha Acabe, da jih njihova različnost v skupini povezuje in krepi. Vesoljska postaja ISS je »mala steklena palača«, je dejal papež z mislijo na sedež Organizacije Združenih narodov; celota je »večja kot vsota vseh sestavnih delov«. 80-letni cerkveni voditelj se je od sogovornikov poslovil z zagotovilom, da bo zanje molil, in z običajno prošnjo, naj tudi oni molijo zanj.

Vir: Kathpress / AsiaNews / RV
Foto: OssRom