Papež Benedikt XVI. se je minulo soboto v Sikstinski kapeli srečal z umetniki iz vsega sveta, v nagovoru pa spregovoril o lepoti ter umetnike pozval, naj bodo glasniki in pričevalci upanja za človeštvo, so poročali pri vatikanskem radiu.

Papež je umetnike označil za skrbnike lepote in nadaljeval, da imajo umetniki, zahvaljujoč svojemu talentu, priložnost nagovoriti srce človeštva, se dotakniti individualne in kolektivne rahločutnosti, predramiti sanje in upanje, razširiti obzorja človeškega znanja in prizadevanja. Pozval jih je k hvaležnosti za darove, ki so jih prejeli, ter k zavedanju svoje odgovornosti, da namreč posredujejo lepoto. Po papeževih besedah so umetniki skozi svojo umetnost sami glasniki in pričevalci upanja za človeštvo. Navzoče je pozval, naj se ne bojijo pristopiti k prvemu in zadnjemu izviru lepote, vstopiti v dialog z verniki, s tistimi, ki se v tem svetu prav tako smatrajo za romarje proti večni Lepoti.

Sveti oče je umetnikom pojasnil, da vera njihovi nadarjenosti in njihovi umetnosti ničesar ne odvzame, ampak ju povzdigne in ohranja, spodbuja k prestopanju meje in k motrenju zadnjega cilja, sonca, ki nikoli ne zaide, sonca, ki razsvetljuje ta sedanji trenutek in ga dela lepega.

Benedikt XVI. je med drugim spomnil na besede papeža Pavla VI., da svet, v katerem živimo, potrebuje lepoto, da se ne bi potopil v brezup, kajti lepota, tako kot resnica, prinaša radost človeškemu srcu. Današnji čas je po papeževih besedah zaznamovan z negativnimi elementi, oslabljenim upanjem in majhnim zaupanjem v človeške odnose. In ravno lepota je tista, ki lahko obnovi zanos in zaupanje, ki lahko opogumi človeško dušo, da ponovno odkrije svojo pot, dvigne pogled proti obzorju, k sanjam o življenju, vrednem svojega klica. Doživetje lepega, ki je resnično in ne bežno in površinsko, pri iskanju smisla in sreče nima postranskega pomena, temveč ravno nasprotno, vodi nas v neposreden stik s stvarnostjo vsakdanjega življenja, ki ga osvobaja temačnosti, ga spreminja, dela sijočega in lepega.

Kot je še dejal papež, pristna lepota človeško srce odpira za hrepenenje, za globoko željo po spoznavanju, po ljubezni, po približevanju Drugemu in stegovanju onkraj. Če dopustimo, da se nas lepota globoko dotakne, da nas rani, nam odpre oči, potem odkrijemo radost gledanja, radost, da smo zmožni doumeti globok smisel našega bivanja, Skrivnost, katere del smo. Iz te Skrivnosti, je nadaljeval sveti oče, lahko črpamo polnost, srečo in strast za vsakdanje prizadevanje.

Lepota lahko postane pot k presežnemu, k zadnji Skrivnosti, k Bogu. In umetnost, v vseh svojih oblikah, lahko v trenutkih, ko se srečuje s pomembnimi življenjskimi vprašanji, prevzame religiozno vrednost in tako postane pot poglobljenega notranjega premišljevanja in duhovnosti. Ta harmonija med vero in umetnostjo je po papeževih besedah potrjena z številnimi umetniškimi deli, ki so se navdihovala v Svetem pismu.

Srečanje z bogatim glasbenim programom, ki ga je izvedel Papeški pevski zbor Sistina, je hkrati obeležilo tri obletnice: deset let Pisma umetnikom papeža Janeza Pavla II., petindvajset let razglasitve blaženega Fra Angelica za zavetnika umetnikov in petinštirideset let zgodovinskega srečanja papeža Pavla VI. z umetniki, s čimer je takratni papež želel obuditi prijateljstvo med Cerkvijo in umetnostjo. 268 umetnikov, ki so se danes srečali z Benediktom XVI., med njimi je bil tudi slovenski umetnik p. Ivan Rupnik, je ob koncu dogodka prejelo še odlikovanje svetega očeta.