Po molitvi je opozoril na trpljenje ljudi v Gazi in zadnji napad na katoliško cerkev ter se zavzel za takojšnje končanje »barbarstva«. V četrtkovem napadu so sicer umrli trije ljudje, več pa je bilo ranjenih, med njimi lažje duhovnik Gabriel Romanelli. 

Papež je sicer med Angelusom spomnil na starozavezna in novozavezna berila današnje liturgije na temo gostoljubnosti, kot sta jo pokazala Abraham in njegova žena Sara, nato pa še Jezusovi prijateljici, Marta in Marija, in razmišljal o medsebojnem delovanju dajanja in prejemanja gostoljubnosti.

Ponižnost pri dajanju in prejemanju gostoljubnosti

Prijaznost, pozornost in odprtost so del gostoljubnosti, a prav tako in še posebej ponižnost, je dejal papež. Poudaril je, kako evangelij pripoveduje o Marti, ki je bila preobremenjena s služenjem, saj je bila dobra in radodarna oseba, a je tvegala, da bo zamudila veselje srečanja z Gospodom in poslušanja njegovih besed, je poročal spletni portal Vatican News.

Odprtost za nekaj večjega od nas samih

Pozornost je pomembna, saj »naše življenje lahko zacveti le, če se naučimo biti odprti za nekaj večjega od nas samih, kar prinaša srečo in izpolnitev«, je pojasnil papež. In Marija, Martina sestra, je prepoznala pomen tega srečanja ne le v sprejemanju, ampak tudi v poslušanju Gospoda.

Upočasniti in poslušati

Papež nas je na koncu spodbudil, naj sledimo Marijinemu zgledu tako, da se upočasnimo in poslušamo, da ne bi »zgrešili pri izbiri boljšega dela«. Vedno se lahko izboljšujemo v učenju umetnosti gostoljubnosti, je nadaljeval. To »vključuje tako sprejemanje drugih kot tudi to, da se pustimo sprejeti, saj lahko veliko prejmemo, ne le dajemo«. Gre za to, da prepoznamo, kako je vsako pristno srečanje zastonjski dar, »pa naj bo to srečanje z Bogom, z drugimi ali z naravo«.

Bodimo dom, odprt za vse

»Molimo k presveti Mariji, naši Materi, ki je sprejela našega Gospoda, ga rodila v svojem telesu in mu skupaj z Jožefom dala dom. V njej vidimo lepoto lastne poklicanosti, poklicanosti Cerkve, da smo dom, odprt za vse, in na ta način sprejmemo svojega Gospoda, ki trka na naša vrata in nas prosi za dovoljenje, da vstopi,« je svoje opoldansko razmišljanje zaključil papež Leon XIV.