Sveti oče je v nagovoru znova odločno obsodil vojno v Ukrajini in obžaloval, da smo danes »priče nemoči Združenih narodov«, ter opozoril, kako se nadaljuje »stara zgodba« o tekmovanju med velikimi silami kljub prizadevanjem za vzpostavitev trajnega miru po drugi svetovni vojni.

Prizadevajmo si za spoštovanje, svobodo in mir

Današnjo katehezo je papež posvetil potovanju na Malto ob koncu tedna. Spomnil je, kako Malta leži na strateški lokaciji med Evropo in Afriko ter blizu Azije, zaradi česar je kraj, kjer se srečujejo ljudje z vsega sveta. Medtem ko Malta, bogata z zgodovino in civilizacijo, predstavlja miselnost, ki bi morala zaznamovati naš svet s spoštovanjem, svobodo in mirnim sožitjem, pa danes v svetu žal še vedno prevladuje miselnost kolonizacije najmočnejših.

Z brodolomom se lahko slej ko prej soočimo vsi, saj smo vsi v istem čolnu.

Ob spominu na geslo obiska na Malti, ki je vzeto iz Apostolskih del, ko so prebivalci po Pavlovem brodolomu apostola sprejeli »neverjetno ljubeznivo«, je papež dejal, da je izbral prav te besede kot način, kako pokazati pot, ki ji moramo slediti. To ne velja le za migrante, je pojasnil sveti oče, ampak za prijaznost, ki ustvarja bolj bratski svet, v katerem je laže živeti, in ki nas rešuje pred »brodolomom«, s katerim se lahko slej ko prej soočimo vsi, saj smo vsi »v istem čolnu«. Papež se je oblastem in prebivalcem Malte zahvalil za izjemno prisrčno dobrodošlico.

FOTO: Vatican Media

Prijazni in razumevajoči migranti

Druga ključna tema, ki jo je papež izpostavil, so migracije na Malti, kjer se je v sprejemnem centru Janeza XXIII. srečal s številnimi migranti, ki so tam pristali po trpljenja polnih poteh prek morja. Sveti oče je poudaril, da moramo biti vedno odprti za poslušanje njihovih zgodb, saj je to edini način, da presežemo pogosto izkrivljen pogled na ta pojav, kot ga predstavljajo v medijih.

Vsak človek ima svojo zgodbo, nosi rane, ima korenine in kulturo, vse s človeškim dostojanstvom.

Vsak človek ima svojo zgodbo, nosi rane, ima korenine in kulturo, vse s človeškim dostojanstvom, je dejal papež in dodal: »Vsak od njih je nosilec bogastva, neskončno večjega od težav, ki bi jih lahko povzročilo dejstvo, da jim izrečemo dobrodošlico.«

Papež se je poklonil predvsem frančiškanu p. Dioniziju Mintoffu, ki je ustanovil sprejemni center Janez XXIII., imenovan tudi »Laboratorij miru«, in svoje delo nadaljuje tudi pri starosti 91 let. P. Dionizij še vedno sprejema migrante in jim pomaga ter s tem ustvarja kulturo srečanja in miru s pomočjo bratstva, sočutja in solidarnosti.

FOTO: Vatican Media

Neprekinjena dediščina evangelizacije

Papež je na koncu opozoril še na ključno vlogo Malte in njen prispevek k evangelizaciji: številni tamkajšnji duhovniki, redovniki in verni laiki so svoje krščansko pričevanje ponesli po vsem svetu.

Papež je svoj nedavni obisk označil kot »dejanje hvaležnosti« Bogu, vernikom Malte in otoka Gozo. Poleg tega, da se je spomnil svojega romarskega obiska po stopinjah svetega Pavla, pa se je poklonil tudi neizmernemu zaupanju Maltežanov v Nebeško Mater, ki mu je bil priča med obiskom nacionalnega marijanskega svetišča Ta’Pinu na Gozu.

Buča po odhodu ruskih vojakov. FOTO: Vatican Media

Obsodba pokola civilistov v Buči, poziv k zaključku vojne v Ukrajini

Papež je med današnjo splošno avdienco tudi odločno obsodil poboj civilistov v kijevskem predmestju Buča in znova pozval k zaključku vojne v Ukrajini. Ko je obseg pokola počasi vedno očitnejši, je papež povzdignil svoj glas in obžaloval človeško tragedijo, ki se je zgodila, ko so ruske čete zasedle omenjeno območje: »Dogajajo se vse bolj grozljive krutosti, tudi proti civilistom, ženskam in nemočnim otrokom. To so žrtve, katerih nedolžna kri kliče v nebesa in roteče prosi usmiljenja.«

Papež je zbrane romarje povabil, naj za trenutek v tišini molijo in tudi prosijo Boga usmiljenja za trpeče ukrajinsko ljudstvo. Nato je vernikom povedal, da je včeraj prejel ukrajinsko zastavo iz mesta Buča: obledelo in z vojno zaznamovano zastavo je razgrnil in jo dvignil, da bi jo lahko vsi videli, gesto pospremil z besedami, da zastava »izvira iz vojne, iz tega mučeniškega kraja Buča«, nato pa jo je zložil in poljubil.

Civilisti, ženske in nemočni otroci so žrtve, katerih nedolžna kri kliče v nebesa in roteče prosi usmiljenja.

Otroci begunci, »sad vojne«

Papež je ob koncu še dejal, da se je današnje avdience udeležilo več ukrajinskih otrok, ki so zdaj begunci v Italiji, in povabil jih je, naj se mu pridružijo na odru: »Ti otroci so morali pobegniti in so prišli v tujo deželo. To je eden od sadov vojne. Ne pozabimo jih in ne pozabimo na ukrajinski narod.« Ko so se otroci vrnili na svoje sedeže, je papež še pripomnil, da je »težko, če je človek izkoreninjen iz domovine«.

FOTO: Vatican Media