Papež Benedikt XVI. je svoje pastoralno potovanje po Češki začel včeraj v prestolnici Pragi. Prvo popoldansko srečanje je namenil ekumenizmu. V nadškofijski palači se je srečal z okrog 20 predstavniki krščanskih Cerkva in skupnosti, njegov govor ob tej priložnosti pa bo zaradi izvirne vsebine prav gotovo ostal v zgodovini ekumenskega gibanja.

Sveti oče je zbranim predstavnikom krščanskih Cerkva in skupnosti na začetku dejal, da so se kristjani po padcu komunustičnega režima z velikim poletom vključili v nov sistem. Kljub temu pa prihajajo na površje novi poskusi, da bi kristjane odrinili na rob javnega življenja, včasih celo s pretvezo, da je krščanski nauk škodljiv za blagostanje družbe. Kot je dejal sveti oče, se moramo ob tem pojavu ustaviti in o njem razmisliti.

Krščanstvo veliko nudi na praktični in moralni ravni, je dejal papež zbranim predstavnikom krščanskih Cerkva in skupnosti, ker Evangelij nikoli ne preneha navdihovati mož in žena, da so v službi svojim bratom in sestram. Tisti pa, ki zrejo Jezusa iz Nazareta z očmi vere, pa vedo, da Bog nudi globljo stvarnost, ki ni ločena od ekonomije ljubezni na delu v svetu (Ljubezen v resnici, 2). Bog namreč nudi svoje odrešenje. Izraz odrešenje je vsebinsko zelo bogat; izraža nekaj temeljnega in univerzalnega, kar je prisotno v človeku kot njegovo hrepenenje po sreči in popolnosti. Nakazuje tudi gorečo željo po spravi in edinosti, ki samodejno izvirata iz globin človeškega duha. To je osrednja resnica v Evangeliju in cilj, h kateremu je usmerjen celoten proces evangelizacije in pastoralne skrbi. Odrešenje je tudi kriterij, h kateremu se kristjani vedno vračajo, ko skušajo opredeliti svoje prizadevanje, da bi ozdravili rane in delitve iz preteklosti.

Opogumimo se, je dejal sveti oče, saj vemo, da kadar Cerkev oznanja odrešenje v Jezusu Kristusu, to staro in obenem novo oznanilo vedno vsebuje modrost, polno upanja za prihodnost. Kadar namreč Evropa posluša zgodovino krščanstva, posluša svojo lastno zgodovino. Njeno razumevanje pravičnosti, svobode, družbene odgovornosti, skupaj z vzpostavljenimi kulturnimi in pravnimi ustanovami, ki branijo te ideje in jih prenašajo na prihodnje rodove, dobro ve, da je vse to prežeto z njeno krščansko dediščino. Tako spomin na preteklost v resnici navdihuje njena teženja v prihodnost.

Zaradi tega bolj jasno razumemo, zakaj smo kristjani poklicani k edinosti. Preprosto zato, da bi druge spomnili na prave korenine Evrope. Pa ne zato, ker bi te korenine začele trohneti, ampak zato, ker iste korenine tudi danes navdihujejo Evropo, ji dajejo duhovno in moralno moč, ki omogoča dialog z osebami drugih kultur in verstev.

Na koncu je sveti oče prisotne predstavnike krščanskih Cerkva in skupnosti povabil, naj skupaj prosijo Boga, da bi nam vlil pogum za delitev večnih odrešenjskih resnic, ki so omogočile in še omogočajo družbeni in kulturni razvoj stare celine.

Prvi dan svojega obiska na Češkem je papež, ki biva na sedežu apostolske nunciature, zaključil z večernicami v praški katedrali svetega Vida, Venčeslava in Adalberta.