Papež je pred molitvijo razmišljal o skrivnosti edinosti in občestva s Cerkvijo v Rimu, ki je poklicana »biti mati, ki prizadevno skrbi za vero in pot kristjanov, razpršenih po svetu«. Tako lateranska bazilika kot rimska stolnica ni samo zgodovinski in umetnostni biser, ampak je tudi »gonilna sila« vere, zaupane apostolom. Zato je več kot le fizična stavba iz kamnov, saj je, kot nas spominja evangelij, »resnično Božje svetišče Kristus, ki je umrl in vstal od mrtvih« in za nas predstavlja vrata k Očetu. Kot pravi papež, smo »združeni z Njim tudi mi živi kamni te duhovne zgradbe,« poklicani širiti evangelij usmiljenja, tolažbe in miru.

Papež je pozdravil okoli 35.000 vernikov na Trgu sv. Petra. FOTO: Vatican Media

»Velikokrat nam krhkost in napake kristjanov, skupaj s številnimi klišeji in predsodki, preprečujejo, da bi dojeli bogastvo skrivnosti Cerkve,« je dodal Leon XIV. in poudaril, da njena svetost ni v naših zaslugah, ampak je Gospodov dar. Papež se je po molitvi spomnil na prebivalce Filipinov, ki jih je prizadel močan tajfun, pa tudi vseh, ki si prizadevajo za mir na vojnih območjih.

Ne bodimo prenagljeni ali površni

Papež je dopoldne v pridigi med mašo v lateranski baziliki spomnil na to, da je današnji praznik več kot le spomin na dogodek, ko je po koncu preganjanj cesar Konstantin omogočil gradnjo prve velike bazilike v Rimu. »Ta bazilika, pravzaprav 'mati vseh cerkva«' je veliko več kot le spomenik in zgodovinski spomin: je znamenje žive Cerkve, zgrajene z izbranimi in dragocenimi kamni v Kristusu Jezusu, vogelnem kamnu,« je poudaril papež.

Ta bazilika, 'mati vseh cerkva«' ... je znamenje žive Cerkve, zgrajene z izbranimi in dragocenimi kamni v Kristusu Jezusu, vogelnem kamnu.

Zgradba potrebuje trdne in globoke temelje, je spomnil papež in dejal, da moramo tudi sami v sebi odstraniti vse, kar je nestabilnega: »Zato, dragi bratje in sestre, ko se z vso močjo trudimo v službi Božjega kraljestva, ne bodimo prenagljeni in površni: kopljimo globoko, osvobojeni meril sveta, ki prepogosto zahteva takojšnje rezultate, ker ne pozna modrosti čakanja.« Tisočletna zgodovina Cerkve pa nas uči potrpežljivosti in ponižnosti.

Na Božjem »gradbišču«

»Jezus nas spreminja in nas kliče k delu na Božjem velikem gradbišču,« je dejal Leon XIV. in poudaril da podoba gradbišča govori tako o ustvarjalnosti in predanosti, kot tudi o trudu in težavah. Takšno »gradbišče« je po papeževih besedah tudi izvajanje sinode, ki jo je treba preveriti »na terenu«.

Bazilika sv. Janeza Lateranskega je pravi zgodovinski in umetnostni biser. FOTO: Vatican Media

Ob vseh težavah moramo prepoznati dobro, ki raste sredi truda in ki ga moramo prepoznati in praznovati, ne da bi nas premagala utrujenost, je prepričan papež. Kot je lateranska bazilika »mati vseh cerkva«, moramo tudi mi pokazati ljubeznivi, materinski obraz Cerkve.

Pozornost do lepote bogoslužja

Središčna naloga lateranske bazilike kot stolnice rimskega škofa pa je bogoslužje, je poudaril papež, zato mora dajati zgled vsej Cerkvi: tako v spoštovanju norm in v preudarni inkulturaciji, kot v slogu »slovesne treznosti«, ki je po papeževih besedah značilen za rimsko tradicijo. »Naj bo vsa pozornost usmerjena na to, da bo tu preprosta lepota obredov lahko izrazila vrednost bogoslužja za harmonično rast celotnega Kristusovega telesa,« je dejal papež.

Upam, da bo vsakdo, ki se približa oltarju rimske stolnice, odšel poln milosti, s katero Gospod želi preplaviti svet.

Leon XIV. je končal z besedami sv. Avguština, ki je zapisal, da »lepota ni nič drugega kot ljubezen, ljubezen pa je življenje«. »V okolju litrugije se ta resnica na poseben način uresniči; in upam, da bo vsakdo, ki se približa oltarju rimske stolnice, odšel poln milosti, s katero Gospod želi preplaviti svet.«