Cerkveni voditelj je nadaljeval svojo vrsto katehez na temo »Kristusovo vstajenje in izzivi današnjega sveta«, poročajo vatikanski mediji. Kot je pojasnil, človekovo življenje zaznamuje gibanje: nenehno smo dejavni, nekaj načrtujemo, rešujemo probleme, prevzemamo odgovornost in poskušamo izpolniti številne zahteve, s s katerimi se soočamo. V dobi, ki tako poveličuje hitrost in učinkovitost, se zdi, da je dejavnost posameznika postala merilo vseh stvari. Kljub zunanjemu uspehu pa mnogi ljudje doživljajo notranjo utrujenost, celo praznino, ugotavlja papež. Več dejavnosti samodejno ne osmišlja življenja, temveč ravno nasprotno: lahko nas oropa naše vedrine in zakrije naš pogled na to, kar je bistveno, je Leon XIV. opisal razdvojenost našega časa, ki jo doživljajo mnogi ljudje.

Papežev nagovor zbranim na Trgu sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce …

Jezusovo vstajenje pa na novo osvetljuje naš nemir in že odpira pot do miru, smisla in izpolnjenega življenja. Ta mir pa ni klic k nedejavnosti, temveč stanje miru in veselja, ki ga naše srce – središče naših misli, čustev in hrepenenj – najde le v Bogu, je papež nagovoril številne romarje, ki so se danes kljub vlažnemu in hladnemu vremenu zbrali na Trgu sv. Petra.

Srce je simbol celotnega človeštva, sinteza naših misli, čustev in hrepenenj, nevidno središče našega bitja.

»Srce je simbol celotnega človeštva, sinteza naših misli, čustev in hrepenenj, nevidno središče našega bitja. Evangelist Matej nas vabi k premisleku o pomenu srca, ko nam ponuja ta čudovit Jezusov rek: 'Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce' (Mt 6,21).«

Sveto leto v Vatikan še vedno privablja nepregledne množice romarjev in obiskovalcev. FOTO: Vatican Media

Nič končnega ne more pogasiti neskončnega hrepenenja naših src

Resnični zaklad torej »hranimo v srcu, ne v trezorjih tega sveta, ne v velikih finančnih naložbah, ki so zdaj bolj kot kdaj koli prej ušle izpod nadzora in so nepravično porazdeljene – in ki so povzdignjene v malike za krvavo ceno milijonov življenj in uničenja Božjega stvarstva,« je nadaljeval Leon XIV.

Nemir je znamenje, da so naša srca osredinjena na svojo končno usodo: »vrnitev domov, k Bogu«.

Neskončnega hrepenenja naših src ne more potešiti nič končnega. Kot je že sv. Avguštin prepoznal, se naša srca umirijo le v Bogu, v večnem domu, ki nam ga je Jezus dal s svojo smrtjo in vstajenjem. Nemir je torej znamenje, da so naša srca osredinjena na svojo končno usodo: »vrnitev domov, k Bogu«.

Današnje splošne avdience se je udeležilo okoli 20.000 ljudi. FOTO: Vatican Media

Človeško srce ne more živeti brez upanja

Papež je nadaljeval: »Pravi cilj srca ni posedovanje dobrin tega sveta, temveč doseganje tistega, kar ga lahko povsem napolni: Božja ljubezen – oziroma še več: Bog, ki je ljubezen. Toda ta zaklad najdemo le z ljubeznijo do bližnjega, ki ga srečamo na svoji poti: do bratov in sester iz mesa in krvi, katerih navzočnost vznemirja in izziva naša srca ter jih vabi, da se odprejo in predajo.«

Pravi cilj srca ni posedovanje dobrin tega sveta, temveč doseganje tistega, kar ga lahko povsem napolni: Božja ljubezen – oziroma še več: Bog, ki je ljubezen.

Zato je bistveno, »da se vrnemo k izviru svojega bitja in uživamo v veselju, ki ne zbledi in ne razočara,« je zaključil papež. »Nihče ne more živeti brez smisla, ki presega zgolj začasno, minljivo. Človeško srce ne more živeti brez upanja, ne da bi vedelo, da je bilo ustvarjeno za obilje, ne za pomanjkanje.«

Današnje splošne avdience se je udeležilo okoli 20.000 ljudi. Sveto leto v Vatikan še vedno privablja nepregledne množice romarjev in obiskovalcev. Sklenilo se bo 6. januarja z zaprtjem svetih vrat bazilike sv. Petra.