Papež je med šestdnevnim potovanjem obiskal Turčijo in Libanon. V Turčiji ga je kot predsednik tamkajšnje škofovske konference med drugim sprejel slovenski duhovnik in nadškof v Izmirju Martin Kmetec. V Libanonu je cerkveni voditelj pozval k prizadevanjem za spravo in mir: kot je povedal, verjame, da je »trajni mir« na tem območju dosegljiv.

FOTO: Vatican Media

V pogovoru z novinarji na letalu je papež je med drugim izrazil upanje, da se je nevarnosti vojaškega spopada med njegovo domovino, Združenimi državami Amerike, in Venezuelo še vedno mogoče izogniti. Vatikan si po njegovih besedah prizadeva za umiritev spora med Washingtonom in Caracasom, tudi po diplomatskih poteh. Leon XIV. je možnost ameriškega napada označil kot nevarnost ter dodal, da bi si bilo bolje prizadevati za dialog in da bi bil gospodarski pritisk boljši od vojaškega spopada. Navsezadnje v vojni trpijo ljudje, ne politični voditelji, je poudaril papež.

Osebno bi rad odpotoval v Alžirijo, da bi obiskal kraje, povezane z življenjem sv. Avguština

Beseda je nanesla tudi na odnose z Izraelom: v Bejrutu se je namreč Leon XIV. srečal z verskimi in političnimi voditelji šiitov v državi, katerih vojaško krilo je milica Hezbolah. To je edina od nekdanjih organiziranih skupin libanonske državljanske vojne, ki je še vedno močno oborožena in se bori predvsem proti Izraelu. Papež je potrdil, da je cilj Cerkve prepričati sprte strani, naj odložijo orožje in najdejo nenasilne rešitve z dialogom. Vatikan glede tega ne deluje javno, temveč »v zakulisju«.

FOTO: Vatican Media

Želja po obisku Alžirije

Leon XIV. je med »letečo tiskovko« spregovoril tudi o prihodnjih načrtih za apostolska potovanja in ponudil vpogled v svoje razmere pred izvolitvijo na papeški položaj, poročajo vatikanski mediji. Kot je dejal, bo njegov naslednji cilj Afrika. »Osebno bi rad odpotoval v Alžirijo, da bi obiskal kraje, povezane z življenjem sv. Avguština,« je dejal nekdanji glavni predstojnik avguštinskega reda.

Argentina in Urugvaj pričakujeta papežev obisk ...

Pojasnil je še, da je to potovanje namenjeno tudi poglabljanju dialoga med kristjani in muslimani. Lik cerkvenega očeta Avguština je koristen pri gradnji mostov med krščanskim in muslimanskim svetom, tako papež. Poleg Alžirije so v načrtu tudi druge države, vendar dokončne potrditve zaenkrat še ni mogel podati.

Na vprašanje, ali načrtuje tudi obisk Latinske Amerike kjer je več kot 20 let živel in deloval kot duhovnik in škof v Peruju, je odgovoril: »Argentina in Urugvaj pričakujeta papežev obisk,« zagotovo pa tudi Peru in druge države, vendar tudi ta projekt še ni dokončno dorečen.

FOTO: Vatican Media

»Sinodalna pot« v Nemčiji potrebuje nadaljnji dialog

Glede projekta reforme »Sinodalne poti« v nemški Katoliški Cerkvi papež Leon XIV. meni, da je potreben nadaljnji dialog znotraj Cerkve v Nemčiji. Zaveda se, je pojasnil, da za mnoge tamkajšnje katoličane nekateri vidiki projekta reforme, kot je bil doslej strukturiran, ne odražajo »njihovega lastnega upanja za Cerkev ali njihovega lastnega načina življenja kot Cerkev.

Globoko sem vdihnil in dejal: no, pa pojdiva, Gospod, Ti si glavni, Ti mi kaži pot ...

Zato, je dodal, je potreben nadaljnji dialog in nadaljnje poslušanje v sami Nemčiji, da ne bi bil izključen noben glas. Glas močnejših ne sme utišati glasu tistih, ki jih je morda prv tako veliko, vendar nimajo prostora, kjer bi bilie slišani in bi lahko sodelovali v Cerkvi, je opozoril Leon XIV.

Ob tem je spomnil, da v Cerkvi po vsem svetu poteka tudi sinodalni proces, ki ima nekaj pomembnih podobnosti, vendar tudi izrazite razlike od pristopa, ki ga je zavzela nemška sinodalna pot. Pojasnil je, da je znotraj Cerkve v osnovi prostor za spoštovanje vključevanja: »Dejstvo, da se sinodalnost na enem mestu izvaja na določen način, na drugem pa drugače, ne pomeni, da bo prišlo do kakršnih koli razkolov ali prelomov. Zdi se mi zelo pomembno, da tega ne pozabimo.«

FOTO: Vatican Media

Razmišljal je že o upokojitvi

V odgovorih na novinarska vprašanja je Leon XIV. spregovoril tudi o svojem življenju pred izvolitvijo za papeža. »Pred letom ali dvema sem razmišljal o upokojitvi,« je pojasnil. Ko je med konklavom spoznal, da bi bil lahko izbran za novega Petrovega naslednika, je to dejstvo sprejel. »Globoko sem vdihnil in dejal: no, pa pojdiva, Gospod, Ti si glavni, Ti mi kaži pot,« je dejal prvi papež, rojen v Združenih državah Amerike.

»Vse je v Božjih rokah,« je dejal papež in dodal, da je bilo to vedno njegovo globoko prepričanje. »Tudi ob velikih izzivih, recimo v Peruju v letih velikega nasilja, ali ko sem bil poklican na kraje, za katere si nikoli nisem mislil, da bom tam služil, sem zaupal v Boga.« V tem smislu, tako novi Petrov naslednik, je njegova duhovnost precej preprosta.