Pri tem se je znova skliceval na dogmatično konstitucijo o Božjem razodetju Dei Verbum in izpostavil, kot poročajo vatikanski mediji, da je »zaklad« Božje besede tudi danes v rokah Cerkve, »vsi mi, v različnih cerkvenih službah, pa moramo še naprej varovati njegovo celovitost, kot zvezdo severnico na naši poti skozi zapleteno zgodovino in življenje«.

Kot ozadje za premišljevanje o odnosu med Svetim pismom in izročilom si je papež izbral dva evangeljska prizora. V prvem, ki se dogaja v sobi velikonočne večerje, Jezus v svojem velikem govoru oz. oporoki učencem napove prihod Svetega Duha, drugi prizor pa nas povede na galilejske griče, kjer se vstali Jezus prikaže učencem in jim naroči, naj gredo v svet in oznanjujejo Njegovo besedo. Po papeževih besedah je v obeh prizorih »očitna tesna povezava med Kristusovo izgovorjeno besedo in njenim širjenjem skozi stoletja«.

Cerkev s svojim naukom ohranja vse, kar sama veruje

To izpostavlja tudi drugi vatikanski koncil z uporabo pomenljive podobe, da sta »Sveto pismo in sveto izročilo med seboj tesno sklenjena in povezana, saj oba izhajata iz istega Božjega izvira, na nek način tvorita celoto in težita k istemu cilju«, tako Leon XIV. Izročilo je apostolskega izvora in v Cerkvi napreduje s pomočjo Svetega Duha, »s polnim razumevanjem prek razmišljanja in preučevanja vernikov« in predvsem s pridiganjem naslednikov apostolov. Cerkev torej »s svojim naukom, življenjem in bogočastjem ohranja in posreduje vsem generacijam vse, kar sama veruje«.

Papež ima v zimskih mesecih splošne avdience v dvorani Pavla VI. FOTO: Vatican Media

V zvezi s tem je papež spomnil na besede sv. Gregorja Velikega, ki je dejal, da »Sveto pismo raste s tistimi, ki ga berejo«. Božja beseda ni nekaj zastarelega, »temveč je živa in organska stvarnost, ki se razvija in raste v izročilu«. Spomnil je tudi na pogost poziv apostola Pavla svojemu učencu in sodelavcu Timoteju, naj obvaruje zaklad, ki mu je bil zaupan. Zaklad v tem primeru pomeni vero. »Zaklad« Božje besede je tudi danes v rokah Cerkve, je poudaril papež, »in vsi mi, v različnih cerkvenih službah, moramo še naprej varovati njegovo celovitost«.

Božja beseda ni nekaj zastarelega, »temveč je živa in organska stvarnost, ki se razvija in raste v izročilu«.

»Nikoli več grozote genocida«

Med pozdravi ob koncu je Leon XIV. spomnil na svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, ki »je terjal življenja milijonov Judov in številnih drugih ljudi«. Kot je dejal, Vsemogočnega Boga prosi za »dar sveta brez antisemitizma in brez predsodkov, brez zatiranja in preganjanja katerega koli človeškega bitja«. Znova je pozval skupnost narodov, »naj bo vedno pozorna, da se grozota genocida ne bi nikoli več zgrnila na noben narod in da bi zgradili družbo, ki je utemeljena na medsebojnem spoštovanju in skupnem dobrem«.