V Vatikanu so danes objavili odlok, ki določa nadaljnje korake prenove Suverenega vojaškega hospitalnega reda svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte. Sveti oče je z omenjenim dokumentom sklical začasni vrhovni zbor in izredni generalni kapitelj, predviden 25. januarja 2023.

Posebni odposlanec za malteški viteški red, kardinal Silvano Maria Tomasi, in začasni vodja reda poročnik John Dunlap bosta še naprej opravljala svoje naloge s polnimi pooblastili: to bo veljalo do zaključka izrednega generalnega kapitlja »in to kljub kakršnim koli pravilom ali določbam zakona, ki nasprotujejo temu, kakor tudi kakršnim koli privilegijem ali običajem, celo omembe vrednim, ki bi lahko bili v nasprotju s to mojo odločitvijo,« je zapisal papež.

V zadnjem času so se med papeževim pooblaščencem za reformo reda in delom vodstva malteških vitezov pojavljale močne napetosti.

V zadnjem času so se med papeževim pooblaščencem za reformo reda, kardinalom Silvanom Tomasijem, in delom vodstva malteških vitezov pojavljale močne napetosti. Pri tem naj ne bi šlo zgolj za suverenost in statut, ampak tudi za finančno neodvisnost reda, ki je po vsem svetu dejaven na področju človekoljubne dejavnosti. 27. avgusta se je papež sestal s Tomasijem, Dunlapom ter jezuitom in cerkvenim juristom Gianfrancom Ghirlando.

Maltežani želijo z reformo ustave in zakonika predvsem zagotoviti sodobnejšo strukturo upravljanja. Del, ki se nanaša na organizacijo kot verski red, mora odobriti papež, drugega pa ne. Poleg tega so v načrtu še reforme na področju financ in skladnosti, pa tudi na področju večje pristojnosti žensk.

Kot katoliški red je Suvereni malteški viteški red podrejen Svetemu sedežu, obenem pa je politično ločen subjekt mednarodnega prava. Ta status mu omogoča edinstven dostop na politični in diplomatski ravni ter posebno neodvisnost v sporih. Red trenutno vzdržuje diplomatske odnose s 110 državami.

Papež Frančišek z br. Johnom T. Dunlapom, namestnikom velikega mojstra Suverenega malteškega viteškega reda, in člani vodstva. FOTO: Vatican Media

Člani reda pozdravljajo papeževo odločitev

Člani Suverenega malteškega viteškega reda pozdravljajo papeževo odločitev o ustanovitvi začasnega vodstva. Kot je danes v izjavi na spletni strani reda zapisal začasni vodja, poročnik John Dunlap, je papež z »očetovskimi ukrepi določil smer, ki obljublja, da bo zagotovila prihodnost reda kot verske ustanove in kot suverenega telesa«.

Papeževa odločitev, da odobri začasno vlado, je prvi korak v jasnem načrtu za učinkovitejše in strožje upravljanje reda.

Papeževa odločitev, da odobri začasno vlado, je prvi korak »v jasnem načrtu za učinkovitejše in strožje upravljanje reda«, je dodal Dunlap. Po njegovih besedah je z »dolgo pričakovanim časovnim razporedom za pomemben generalni kapitelj red sposoben preiti od začasne vlade k redni vladi v skladu z novo ustavo«.

»Izkušeni in nadarjeni« člani prehodnega sveta, ki ga je sklical papež, so odprli vrata novim idejam, »da bi se spoprijeli z današnjimi ovirami in izzivi«, tako Dunlap, ki se je na koncu papežu Frančišku in njegovemu posebnemu odposlancu za malteški red, kardinalu Silvanu Tomasiju, »iskreno zahvalil za skrb, natančnost in ljubezen, ki sta jih izkazala našemu redu«.

Delegacija Suverenega malteškega viteškega reda v avdienci pri papežu

Papež Frančišek je na dan, ko je izdal odlok glede nadaljnjih korakov prenove malteškega viteškega reda, v luči priprave na generalni kapitelj januarja prihodnje leto v avdienco sprejel tudi delegacijo omenjenega reda.

Znane prve podrobnosti nove ustave malteškega viteškega reda

Znane pa so že prve podrobnosti nove ustave malteškega viteškega reda: po navedbah italijanskega časnika Il Fatto Quotidiano mandat velikega mojstra ne bo več doživljenjski, ampak bo omejen na deset let in ga bo mogoče enkrat podaljšati. Starostna omejitev bo 85 let, ženske in moški pa bodo v prihodnosti obravnavani povsem enakopravno.

Kardinal Gianfranco Ghirlanda je pri pripravi nove ustave sodeloval kot vatikanski cerkveni jurist. Za časnik je pojasnil, da si mora red zdaj prizadevati za enotnost: v njem ne sme biti ne zmagovalcev ne poražencev. Sam se razkola znotraj reda ni bal: »Če nekdo protestira, pomeni, da ne razume, kakšno funkcijo ima papež v Katoliški cerkvi,« je pojasnil kardinal.