Sveti oče je pripadnike domorodnih ljudstev prosil »odpuščanja za zlo, ki so ga številni kristjani prizadejali domorodnim ljudstvom«. Ob tem je dejal, da se zaveda, da opravičila niso »končna točka«, ampak šele »prvi korak«, ter izrazil upanje, da »bodo kristjani in družba v tej deželi rasli v zmožnosti sprejemanja in spoštovanja identitete in izkušnje avtohtonih ljudstev«.

Kot je po navedbah Radia Vatican še poudaril, za ozdravljenje in spravo »ne zadoščajo naša prizadevanja, potrebna je njegova milost: potrebna je krotka in močna modrost Duha, nežnost Tolažnika«.

Voditelji domorodnih ljudstev Kanade v Maskwacisu. FOTO: Vatican Media

Kraj, ki vzbuja »krik bolečine«

Med govorom je papež dejal, da kraj, ki ga je obiskal, v njem vzbuja »krik bolečine, pridušeni krik, ki me je spremljal v teh mesecih. Premišljujem o tragediji, ki ste jo utrpeli številni med vami, vaše družine in skupnosti; o tem, kar ste mi povedali o trpljenju, ki ste ga doživeli v rezidenčnih šolah. To so travme, ki na nek način ponovno oživijo vsakič, ko se jih spominjamo.« Izrazil je zavedanje, da s tem srečanjem prihaja do obujanja spominov in ran ter da je mnogim med tem težko. »Spomin na uničujoče izkušnje v rezidenčnih šolah je pretresljiv, vzbuja ogorčenje, bolečino, vendar pa je nujen.«

Papež Frančišek poljublja transparent z imeni žrtev zlorab, do katerih je prišlo v rezidenčnih šolah. FOTO: Vatican Media

Asimilacijska politika, ki je zaničevala jezik in kulturo

»Nujno se moramo spominjati, kako uničujoče so bile za prebivalce teh dežel asimilacijske politike, ki so vključevale tudi sistem rezidenčnih šol. Ko so evropski koloni tja prišli prvič, je bila velika priložnost za razvoj plodnega srečanja med kulturami, tradicijami in duhovnostmi,« je podčrtal papež in dodal, da se to v veliki meri ni zgodilo: »Na misel mi prihajajo vaše pripovedi: kako je asimilacijska politika na koncu sistematično marginalizirala avtohtona ljudstva; kako so bili tudi prek sistema rezidenčnih šol vaši jeziki in kulture zaničevani in zatirani; kako so otroci utrpeli fizične in verbalne, psihološke in duhovne zlorabe; kako so jih kot majhne odpeljali od doma in kako je to neizbrisno zaznamovalo odnos med starši in otroci, starimi starši in vnuki.«

Papež na pokopališču, kjer je v tišini molil. FOTO: Vatican Media

Mnogi kristjani podpirali kolonizacijsko miselnost

Še enkrat več je papež Frančišek poudaril, da je namen spokornega romanja v Kanadi, da prosi odpuščanja in izrazi globoko žalost, ki jo čuti zaradi preteklih dogodkov. »Žal so mnogi kristjani podpirali kolonizacijsko miselnost sil, ki so zatirale domorodna ljudstva. Žalosten sem. Posebej prosim odpuščanja zaradi načinov, s katerimi so številni člani Cerkve in redovnih skupnosti sodelovali, tudi z brezbrižnostjo, pri načrtih kulturnega uničevanja in prisilne asimilacije tedanjih vlad, ki so dosegli vrhunec v sistemu rezidenčnih šol.«

Papež je v dar prejel pokrivalo iz perja. FOTO: Vatican Media

Opravičilo le prvi korak

Sveti oče je nadaljeval: »Dragi bratje in sestre, mnogi izmed vas in vaših predstavnikov so dejali, da opravičila niso končna točka. Popolnoma se strinjam: predstavljajo le prvi korak, začetno točko.« Pri je izpostavil, da je pomemben del tega procesa resno iskanje resnice o preteklosti in pomoč preživelim rezidenčnih šol, da se podajo na pot zdravljenja zaradi travm, ki so jih doživeli.

Papež med rokovanjem z vodjo domorodnega ljudstva. FOTO: Vatican Media

»Molim in upam, da bodo kristjani in družba v tej deželi rasli v zmožnosti sprejemanja in spoštovanja identitete in izkušnje avtohtonih ljudstev. Naj On napolni pričakovanja src. Naj nas On prime za roko. Naj bo On tisti, ki nam bo omogočil, da bomo hodili skupaj.« S temi besedami je papež Frančišek zaključil govor, ki ga v celoti lahko preberete v priponki.

Govor papeža Frančiška.docx