Sveti oče Benedikt XVI. je katehezo med včerajšnjo splošno avdienco posvetil blaženemu Janezu Dunsu Scotu, frančiškanskemu teologu iz 13. stoletja in velikemu zagovorniku Marijinega brezmadežnega spočetja, kar je nato blaženi papež Pij IX. leta 1854 razglasil za versko dogmo.

Kot poročajo pri vatikanskem radiu, je papež izpostavil vprašanje svobode in njenega odnosa do človekove volje in razuma. Duns Scot je zatrjeval, da je svoboda temeljna lastnost človekove volje. Poudarjal je, da je Božja ljubezen večja od znanja in sposobna dojemati mnogo bolje kot misel ter izpostavil, kako nas sodobna zgodovina uči, da je svoboda pristna in nam pomaga pri izgradnji zares človeške civilizacije le takrat, ko je spravljena z resnico. Če je ločena od resnice, svoboda postane načelo uničevanja notranje harmonije človeške osebe, vir izkoriščanja močnejših ter razlog trpljenja in žalosti. Kot zatrjuje Duns Scot, se svoboda razvija in izpopolnjuje le takrat, ko se človek odpre Bogu in posluša Božji glas. Kadar poslušamo Božje razodetje, Božjo besedo, in jo sprejmemo, smo prispeli do sporočila, ki napolnjuje s svetlobo in upanjem naše življenje in smo zares svobodni, je dejal papež.

Duns Scot je za razliko od ostalih teologov svojega časa zatrjeval, da bi se Božji Sin učlovečil, četudi človeštvo ne bi grešilo. Po njegovem prepričanju namreč padec človeka ni bil razlog za Kristusovo vnaprejšnjo določenost. Njegovo utelešenje, ki ga je Bog Oče načrtoval že od večnosti naprej, je po Dunsu Scotu dovršitev stvarstva, in vsakemu ustvarjenemu bitju, v Kristusu in po njem, omogoča, da je napolnjeno z milostjo, da v večnosti slavi in časti Boga, je dejal papež.

Poleg Kristusove vloge v odrešenju človeštva pa je bila osrednji predmet Duns Scotove teologije tudi Marijina vloga. Kljub nasprotovanju teologov tistega časa je zagovarjal nauk, da je bila Devica Marija obvarovana izvirnega greha od prvega trenutka svojega spočetja, ter razvil teološko resnico o ‘predhodnem odrešenju’, po kateri je Marijino brezmadežno spočetje vrhunsko delo Kristusovega odrešenja, ker je ravno moč njegove ljubezni in njegovega posredovanja dosegla, da je bila Marija lahko obvarovana izvirnega greha. Pri tem je papež Benedikt XVI. izpostavil, da je Duns Scot glede nauka o Marijinem Brezmadežnem spočetju obogatil tisto, kar je Božje ljudstvo že spontano verjelo o Devici Mariji in to izražalo v dejanjih usmiljenja, umetnosti in v splošnem krščanskem življenju. Vera v Marijino Brezmadežno spočetje je med verniki torej že bila prisotna, medtem ko teologija še ni našla ključa, da bi jo pojasnila in umestila v širši verski nauk. V tem smislu je Božje ljudstvo ‘predhodno učiteljstvo’, ki pa ga nato teologija mora poglobiti in miselno sprejeti, je izpostavil sveti oče.

Benedikt XVI. je pred začetkom včerajšnje splošne avdience na Trgu prvih rimskih mučencev znotraj vatikanskega obzidja blagoslovil kip sv. Hanibala Francoskega, ki bo odslej stal v eni od niš na zunanji strani Petrove bazilike. Sv. Hanibal Francoski je živel na prehodu iz 19. v 20. stoletje in je ustanovitelj reda Regocionistov in Hčera Božje gorečnosti, ki se posebej posvečajo skrbi za osirotele otroke in revne. Po blagoslovu kipa je kardinal Tarcisio Bertone v baziliki daroval še sveto mašo za člane skupnosti, ki so se ta teden zbrali v Rimu na generalnem kapitlju.

Včerajšnja splošna avdienca je bila zadnja v mesecu juliju. Sveti oče se je sinoči odpravil v svojo poletno rezidenco v Castel Gandolfu, približno 30 km od Rima, kjer bo v celoti preživel letošnje poletje. Naslednja splošna avdienca bo potekala v sredo, 4. avgusta, v Vatikanu. V poletnem času bodo odpovedane vse zasebne avdience s svetim očetom, medtem ko bo sveti oče opoldansko molitev Angel Gospodov ob nedeljah molil z verniki v Castel Gandolfu.