Papežev obisk v Libanonu je med tamkajšnjimi islamskimi verskimi voditelji vzbudil ‘izredno pozitivne odzive’, in to kljub izgredom, ki so jih v istem obdobju povzročale ‘male skupine islamskih skrajnežev’ med muslimani v severnem Libanonu, je minulo sredo v pogovoru za nemški katoliški časnik ‘Die Tagespost’ poudaril vatikanski svetovalec za bližnjevzhodna vprašanja, jezuitski pater in vodja študijskega središča za arabsko krščanstvo ‘Cedrac’ v Bejrutu, Samir Khalil. “Kje drugje pa še vidimo”, je dejal p. Khalil, “da se islamski verski voditelji udeležijo papeževega bogoslužja?”

Papež je v Libanonu nagovoril ‘arabsko-islamski svet kot celoto’, meni p. Khalil, ki osebno upa, da bodo besede Benedikta XVI. delovale pomirjujoče tudi na trenutno krizo zaradi protiislamskega filma v Združenih državah Amerike. “Njegov priznanje spoštovanja verskih prepričanj drugih ljudi je bilo očitno. Obenem je papež pozval k prenehanju slehernega nasilja, še posebej, če je to izzvano v imenu vere.”

Kot so poročale nekatere evropske ekumenske ustanove, so tako govori kot tudi dejanja Benedikta XVI. med njegovim obiskom v Libanonu med tamkajšnjimi muslimani ‘napravila izjemen vtis’. Predstavniki omenjenih ustanov pri tem navajajo besede prof. Hišama Našabeja, predsednika islamskega človekoljubnega združenja ‘Makassed’. Našabe je poudaril, da je papeževa prisotnost med muslimani zbudila globoko zanimanje za spoznavanje krščanstva: “"Benedikt XVI. nas je spodbudil, naj bolje spoznamo krščansko vero.”

Ena izmed evropskih ekumenskih ustanov je tik pred papeževim obiskom v Bejrutu predstavila arabski prevod molitvene kateheze o molitvi Benedikta XVI. Predstavitve so se udeležili ne le krščanski, pač pa tudi šiitski in sunitski predstavniki. Zaradi velikega zanimanja islamskih udeležencev so minulo sredo v Amanu pripravili še drugo predstavitev kateheze.

Ob predstavitvi na bejrutski univerzi sv. Jožefa so o papeževi katehezi razpravljali tamkajšnji apostolski nuncij nadškof Gabriele Caccia, maronitski nadškof Paul Matar, minister za gospodarstvo Husein Hadž Hasan, prof. Hišam Našabe in p. Gabriel Hachem, ordinarij katoliške univerze
Kaslik. Nadškof Matar je besedilo označil kot dokaz nenehnih prizadevanj papeža, da dokaže ‘razumnost verovanja’. Benedikt XVI. uči, da je molitev dokaz pomena ‘prisotnosti Boga v vsakdanjem življenju’. Življenje brez te povezave je brez smisla, medtem ko vez z Bogom človeka privzdiguje.

Matar in njegovi sogovorniki so bili enotnega mnenja, da molitev predstavlja ‘podaljšek razuma’, saj z njeno pomočjo lažje prenašamo zahteve vsakdana, tako na gospodarskem, družbenem, kot tudi političnem področju. Molitev ni ‘beg iz resničnosti’, pač pa način, da lažje pristno in odprto obstanemo v tej resničnosti.

Prof. Našabe je poudaril, da molitev ni nekakšna dejavnost kot vse ostale, pač pa v luči sv. Pavla tedaj v človeku deluje Bog. Predavanje o odlomkih papeževih misli o molitvi ga je kot muslimana obogatilo, je dejal Našabe: “Izkušnje enega na tem področju razsvetlijo drugega. Zato na Bližnjem Vzhodu potrebujemo kristjane.”

Za omenjeno arabsko izdajo je odgovoren libanonski teolog prof. Theodor Khoury, ki je več let predaval tudi v Evropi. Uvod v katehezo je prispeval milanski nadškof kardinal Angelo Scola.