Papež Benedikt XVI. je med svojo drugo splošno avdienco v letošnjem letu katehezo o molitvi posvetil Jezusovi molitvi pri zadnji večerji. Na avdienci v vatikanski dvorani Pavla VI. se je zbralo več kot šest tisoč vernikov. Sveti oče je posebej pozdravil dvesto umetnikov, klovnov in glumačev enega izmed večjih italijanskih cirkusov ter uslužbencev rimskega živalskega vrta 'Bioparco di Roma', ki je decembra lani obhajal stoletnico svojega obstoja. Pazniki živali so s seboj pripeljali štirideset centimetrov dolgega karibskega krokodila.

Plazilec se je izlegel iz jajca, ki je bilo v Italijo pritihotapljeno s Kube, žival pa je pristala v rimskem živalskem vrtu. Med papeževim potovanjem na Kubo marca letos naj bi papeževi spremljevalci plazilca izročili neki kubanski znanstveni ustanovi.

Kot je poročal Radio Vatikan, je papež v katehezi o krščanski molitvi spregovoril o Jezusovi molitvi pri zadnji večerji, ki je obenem zahvala za Božje darove in blagoslov. Ravno v dneh, ko se je Jezus poslavljal od svojih učencev, se je približevala judovska pasha, spomin na osvoboditev Izraela iz egiptovskega suženjstva. Zadnja večerja se umešča v ta okvir s temeljno novostjo. Jezus namreč gleda proti svojemu trpljenju, smrti in vstajenju, zato želi to večerjo preživeti s svojimi učenci, in sicer na poseben in popolnoma drugačen način od ostalih pojedin. Gre za njegovo večerjo, v kateri bo daroval nekaj popolnoma novega: daroval bo samega sebe. Na ta način Jezus obhaja svojo pasho, v naprej doživi svoj križ in svoje vstajenje.

Sveti oče je izpostavil tudi pomen Jezusovih gest, ko razlomi kruh in ponudi vino. Obe dejanji sta po izročilu pripadali poglavarju družine, ki ob svoji mizi zbere domače, obenem pa tako izrazi svojo gostoljubnost do tujcev. Na ta način se Jezus poslavlja od svojih učencev ter gestam doda nov pomen: v kruhu in vinu namreč Jezus daruje samega sebe. S to daritvijo pri zadnji večerji Jezus v naprej napove svojo smrt in svoje vstajenje.

Benedikt XVI. je dejal, da s tem, ko se udeležimo evharistije, na poseben način živimo Jezusovo molitev, ki jo je izrekel in jo stalno izreka za vsakega med nami, da bi zlo, ki ga vsi srečamo v življenju, ne moglo zmagati, ter bi v nas delovali moč, ki spreminja smrt, in Kristusovo vstajenje. Cerkev z evharistijo odgovarja na Jezusovo zapoved: »To delajte v moj spomin.« Naše evharistije nas po papeževih besedah vedno znova povezujejo v Jezusovo molitev. Cerkev je besede posvetitve od vsega začetka razumela kot del molitve, ki se moli skupaj z Jezusom, kot središče hvalnice, polne hvaležnosti, preko katere nam Bog ponovno daruje sad zemlje in človeško delo kot Jezusovo telo in kri, kot samodarovanje Boga samega. Ko sodelujemo pri evharistiji in se hranimo s telesom in krvjo Božjega Sina, svojo molitev pridružujemo molitvi velikonočnega jagnjeta v njegovi največji noči, da naše življenje kljub naši šibkosti in nezvestobi ne bi bilo izgubljeno, ampak bi postalo spremenjeno, je še dejal papež.

Foto: CNA