Jorge Mario Bergoglio svojih zadolžitev na položaju voditelja vesoljne katoliške Cerkve ne vidi kot breme, ampak kot nalogo, ki mu dopušča, da se počuti vedno mlajšega, ugotavlja dolgoletni prijatelj kardinala Bergoglia, papeža Frančiška, in tajnik Latinskoameriške komisije v Vatikanu, Guzman Carriquiry Lecour. Kot je minuli konec tedna pojasnil na nekem kongresu v Rimu, je »papeževanje Bergoglia celo pomladilo«.

Kot oseba se Bergoglio v prvem letu papeževanja ni prav nič spremenil, je prepričan Carriquiry: Njegova »duhovna sled« in njegova »umetnost vladanja in pastorale« sta ostali enaki kot v prejšnjih časih. Tudi kot nadškof v Buenos Airesu se je Bergoglio odlikoval po svoji bližini do vernega občestva, po prizadetosti ob trpljenju ljudi in po svojem neizmernem upanju.

Papeževo razumevanje Cerkve je globoko zakoreninjeno v drugem vatikanskem cerkvenem zboru in sovpada z globokim spoštovanjem Božjega ljudstva, je Carriquiry pojasnil med kongresom na Papeški univerzi Gregoriana. »Podoba Cerkve, ki je papežu Frančišku posebej všeč, je Cerkev Božjega ljudstva, kot je to predstavljeno v koncilski konstituciji o Cerkvi (…): pastir, sredi svojega ljudstva, na poti«. S tem papež upošteva tudi izročilo latinskoameriške Cerkve, ki se je vedno čutila posebej povezana z ubogimi in trpečimi.

Vir: Kathpress
Foto: splet