Papež Frančišek je že večkrat sam dejal, da ne potuje rad. Kljub temu pa so potovanja pomemben del njegovega pontifikata, saj revni ne morejo priti v Rim, zato mora Rim k njim.

Italijanski novinar Andrea Tornielli je v knjigi Na poti: Potovanja papeža Frančiška zbral njegovih 17 potovanj. Knjiga je izšla pri Založbi Družina. Tik pred papeževim obiskom Kolumbije je bila v sredo, 30. avgusta, v Galeriji Družina predstavitev, na kateri je o papežu Frančišku spregovoril dopisnik RTV SLO iz Rima in Vatikana Janko Petrovec. Pogovor je vodila Manica Ferenc.

Od obrobij mest do obrobij sveta

Andrea Tornielli, ki ga je Janko Petrovec opisal kot legendo in katoličana z velikim darom vere, je papeža Frančiška spremljal na vseh dosedanjih potovanjih. V knjigi piše o znamenjih in sporočilih teh obiskov, vendar, je poudaril Janko Petrovec, le kot kronist. Dogodkov in sporočil ne interpretira, za kar se je po njegovem mnenju zavestno odločil. V papeževih potovanjih je Petrovec videl podobnost z njegovim predhodnim delovanjem, le da je prej hodil na obrobja mest, zdaj pa potuje na obrobja sveta in pogosto ne sledi običajnim merilom. Na poti tudi pokaže, kako velik in raznolik je katoliški svet.

Papeževa mimika pove veliko

Med spremljanjem papeža Frančiška je Petrovec spoznal, kako pomembna je pri njem mimika. Z njegovih nasmeškov je mogoče veliko razbrati. Tudi ko novinarji prejmejo papeževe govore vnaprej, reportaže ne delajo, dokler papež ne prebere govora do konca, saj vedo, da je pomembno, kdaj bo dvignil pogled, kako bo kaj povedal, kakšno gesto bo naredil. Nebesedno govorico izkoristi tudi zato, da zapolni prazna mesta, ko v italijanščini ne najde pravih besed.

Za papeža so na potovanjih najlepše izkušnje stiki z ljudmi. »To mi največ pomeni in je glavni razlog za moja potovanja,« je povedal v intervjuju, objavljenem na začetku knjige. Podobno, kot se na potovanjih papež srečuje z zaporniki, bolniki in otroki, ravna tudi ob avdiencah. Prvi vrsti, kjer so politiki, nameni precej manj časa kot drugim ljudem (mladoporočencem, otrokom, bolnikom …). Poleg tega na potovanjih nagovarja novinarje, pošilja telegrame in seveda mašuje. Na potovanjih spodbuja k skupni graditvi boljšega sveta in opozarja na nevarnosti trgovine z mamili in orožjem, korupcije, mafije, suženjstva …



Od Brazilije do Švedske

Papež Frančišek je na svoj prvi mednarodni obisk poletel 22. julija 2013 z rimskega letališča Fiumicino. Njegov cilj je bila Brazilija, kjer se je srečal z mladimi. Zadnje Frančiškovo potovanje, obravnavano v knjigi Na poti, je bilo leta 2016, ko je obiskal Lund na Švedskem, univerzitetno mesto, v katerem je bila pred sedemdesetimi leti ustanovljena Svetovna luteranska zveza. Tornielli je v uvodu omenil tudi obisk Lampeduze, na koncu knjige pa so papeževi nagovori novinarjev na letalu.

O teh potovanjih redno poročamo tudi na spletni strani Družine in v časopisu.

V knjigi so objavljeni tudi utrinki s potovanj, ki jih je avtorju zaupal papež Frančišek, podrobnosti potovanj, o katerih mediji niso poročali, in posebnosti, kot je njegova nenavadna črna aktovka, ki je sicer čisto normalna, je dejal papež in dodal, da se moramo navaditi na normalne stvari.

Od kod papežu toliko energije za potovanja? Vso noč prespi. Medtem ko večina dopustniške dni izkoristi za potovanja, jih papež izkoristi za branje.

Foto: Jože Pavlič

Video predstavitve: