Paragvaj načrtuje južnoameriško Jakobovo pot
Paragvaj načrtuje južnoameriško Jakobovo pot
Paragvaj načrtuje novo romarsko pot, ki naj bi med seboj povezala več kot 30 jezuitskih vasi. Z romarsko potjo želijo sodelovati pri uspehu evropske poti sv. Jakoba in se tudi ravnati po evropskih smernicah, je poročala nemška katoliška agencija KNA. Načrtovana »Jakobova pot« naj bi spominjala predvsem na vasi, ki so jih v začetku 17. stoletja v Paragvaju ustanovili jezuiti, da bi staroselsko prebivalstvo zaščitili pred trgovci s sužnji. Jezuitske vasi, t.i. »redukcije«, so nastale v Paragvaju, Argentini, Braziliji, Urugvaju in Boliviji. Leta 1767 so bile vse te vasi razpuščene. 250 let pozneje naj bi z romarsko potjo znova oživeli dediščino jezuitov.
Med jezuitske vasi naj bi sodila tudi »redukcija« ali naselbina San Ignacio Mini na ozemlju današnje Argentine. V času razcveta naj bi tam živelo in delalo okoli 4.000 ljudi. Od leta 1984 so razvaline te vasi del Unescove kulturne dediščine.
Zgodovinsko ozadje vasi je jezuitska sinoda iz leta 1603. Leta 1534 ustanovljeni red, ki je med drugim deloval tudi v misijonih v tedaj odkriti Južni Ameriki, je sprejel ukrepe proti zasužnjevanju in izkoriščanju tamkajšnjih domorodcev. Poleg je sodila tudi zaščita pred neposrednimi napadi Špancev. Od leta 1610 je red v današnjem Paragvaju ustanavljal naselbine, ki so imele lastno upravo. V njih je živelo od 400 do 7.000 ljudi, ki so skupaj skrbeli za poljedelstvo, živinorejo in rokodelstvo.
Kljub misijonarskemu in gospodarskemu uspehu »redukcij« so bile v tridesetih letih 17. stoletja cele jezuitske naselbine požgane, dokončno pa so razpadle 2. aprila 1767, ko so bile razpuščene s posebnim odlokom. Zgolj v jezuitski provinci Paragvaj je to prizadelo več kot 110.000 krščanskih prebivalcev, dvanajst gimnazij in eno univerzo.
Vir: Kathpress
Foto: splet Wikipedia



