V obnovljeni stolnici Naše Gospe so namreč v nedeljo zjutraj, po uradnem odprtju na predvečer praznika Brezmadežne, prvič obhajali slovesno bogoslužje, ki ga je daroval pariški nadškof Laurent Ulrich, poročajo vatikanski mediji. Mašne slovesnosti se je med drugimi udeležil francoski predsednik Emmanuel Macron s soprogo Brigitte.

Mašne slovesnosti se je udeležil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron s soprogo Brigitte. FOTO: Vatican Media

Nadškof je med bogoslužjem z redkim in starodavnim obredom maziljenja s sveto krizmo blagoslovil tudi nov glavni oltar, ki ga je izdelal oblikovalec Guillaume Bardet. Nekaj minut je s svetim oljem mazilil preprost bronast oltar in tako znova posvetil osrednje mesto stolnice. Prejšnji oltar je bil v požarju aprila 2019 povsem uničen. V novem oltarju je shranjen tudi nov zaklad, relikviariji petih svetnikov, ki so tako ali drugače povezani s pariško cerkvijo: med njimi so relikvije sv. Charlesa de Foucaulda, Katarine Labouré in romunskega mučenca pravoslavnega rodu bl. Vladimirja Ghike.

Pariški nadškof Ulrich je med bogoslužjem z redkim in starodavnim obredom maziljenja s sveto krizmo blagoslovil nov glavni oltar. FOTO: Vatican Media

Požar pogašen, rana zaceljena

Nadškof Ulrich je v pridigi poudaril, da Bog svojega ljudstva nikoli ne zapusti: to se je po njegovih besedah pokazalo tudi ob vnovičnem odprtju notredamske stolnice. »Danes zjutraj se je končno zaprla rana, zadana 15. aprila 2019,« je nadškof po navedbah francoskega uredništva Vatican News dejal z mislijo na požar, ki je močno poškodoval znamenito gotsko svetišče.

Pet let po uničujočih zubljih, ki so zajeli znamenito stolnico, so se na bregovih Sene kljub dežju in silovitemu vetru zbrali številni olajšani in pomirjeni verniki: »Med požarom smo toliko jokali, da še danes prihajamo k sebi,« je povedala Odile, ki je v mokrem in vetrovnem vremenu prišla v osrčje francoske prestolnice, kot bi hotela pogasiti požar in zaceliti rano tudi v svojem srcu.

V notranjosti svetišča sta najbolj osupnila čudovit gotski slog in blesk vitražnih oken. FOTO: Vatican Media

V notranjosti svetišča sta najbolj osupnila čudovit gotski slog in blesk vitražnih oken, v katerih so odsevali barvni odtenki duhovniških ornatov: vsi cerkveni dostojanstveniki so bili odeti v pisane mašne plašče po zamisli slovitega modnega oblikovalca Jean-Charlesa de Castelbajaca, kot že med uradnim odprtjem na predvečer praznika.

Odvrzi oblačilo žalosti in bede, Notre-Dame, in si za vedno nadeni okrasje Božje slave, ogrni se v plašč Božje pravičnosti.

Nadškof Ulrich je praznični nedeljski nagovor namenil okoli 2.500 gostom, med katerimi so bili poleg francoskega predsednika še številni drugi državni voditelji, pa predstavniki Cerkve, politike in družbe, med njimi newyorški kardinal Timothy Dolan, maronitski patriarh kardinal Bechara Rai in koptski pravoslavni patriarh Tavadros II.

»Devica Marija ves čas bdi nad nami in nas varuje«. FOTO: Vatican Media

»Naj vas Bog osupne«

»Odvrzi oblačilo žalosti in bede, Notre-Dame, in si za vedno nadeni okrasje Božje slave, ogrni se v plašč Božje pravičnosti,« je v pridigi povabil pariški nadškof in vse zbrane spodbudil, naj ne ostanejo na stopnji zaslepljenosti ob trenutnem blišču, temveč naj se pustijo voditi ‚k največjim radostim, k najlepšemu daru, ki ga daje Bog s svojo ljubečo navzočnostjo, s svojo bližino najbolj ubogim, s svojo preobrazujočo močjo v zakramentih«. »Naj vas Bog osupne,« je dejal nadškof Ulrich, ki so mu duhovniki in vsi obiskovalci bogoslužja po odhodu iz stolnice še dolgo navdušeno ploskali. Nadškof in metropolit Laurent Ulrich je namreč včeraj končno prevzel svojo stolno cerkev: na položaj pariškega nadškofa je bil imenovan tri leta po uničujočem požaru.

Pariški nadškof in metropolit Laurent Ulrich je na praznik Brezmadežne končno prevzel svojo stolno cerkev, saj je bil na položaj pariškega nadškofa imenovan tri leta po uničujočem požaru.

Prvega bogoslužja v prenovljeni stolnici so se udeležili tudi Ulrichov predhodnik, msgr. Michel Aupetit, ki je osebno doživel uničenje svetišča vsak trenutek nesreče, kardinal André Vingt-Trois, upokojeni pariški nadškof, in apostolski nuncij v Franciji, nadškof Celestino Migliore.

Pri prazničnem nedeljskem bogoslužju so se zbrali tudi številni župljani Pariza, prostovoljci in invalidi. FOTO: Vatican Media

V veliki Notre-Dame poskrbljeno za »najmanjše«

Pri prazničnem nedeljskem bogoslužju pa so se zbrali tudi številni župljani Pariza, prostovoljci in invalidi: ti so prišli v okviru šestih združenj, ki jih je k slovesnosti povabil nadškof Ulrich. Med njimi je bila Prisca, prostovoljka Krščanskega urada za invalide (Office chrétien des personnes handicapées), ki je dogodek označila za »dogodek stoletja«: »Pred tem koncem tedna namenoma nisem gledala nobenih poročil o obnovljeni stolnici,« je povedala z nasmejanim obrazom, ganjena in polna hvaležnosti, »predvsem za Devico Marijo, ki ves čas bdi nad nami in nas varuje«. »Bog k sebi vabi najmanjše in sprejema najbolj krhke. Naše skupnosti sprejemajo ranljive ljudi. Invalidi imamo svetu kaj povedati, zato je naša navzočnost še posebej dobrodošla,« pa je komentirala Florence, ki prav tako dela za omenjeni urad.

»Dogodek stoletja«. FOTO: Vatican Media

V znamenje bližine vsem ranljivim osebam, daleč od diplomatskih preprog in posvetnega okrasja, je bilo po maši na pobudo škofije v prostorih cistercijanskega kolegija (Collège des Bernardins) organizirano skupno kosilo s 150 ubogimi z območja Pariza.