Pri mladini priljubljen duhovnik in izjemen pesnik, narodni in kulturni organizator Filip Terčelj, rojen 1892 na Vipavskem, je bil preganjan s strani vseh totalitarnih režimov 20. stoletja.

 Terčeljev goriški portret iz leta 1927. 

Zavedni rodoljub umrl kot žrtev revolucionarnega sovraštva

Večkrat je bil zaprt in mučen tako s strani fašistov kot komunistov, pogosto razočaran, zapuščen in osamljen, vendar se ni zlomil. Ostal je zvest Bogu in preizkušanemu slovenskemu človeku. V ostri zimi januarja 1946 pa ga je v težko dostopni grapi v Davči visoko v Selški dolini do smrti potolkla morilska roka lokalnih komunističnih terencev. Z njim je bil umorjen tudi sobrat duhovnik Franc Krašna, župnik v Sorici in župnijski upravitelj v Davči. Svetniški duhovnik Filip Terčelj je umrl z molitvijo na ustnicah, kakor je pozneje v pijanosti izpovedal eden njegovih krvnikov.

Kulturnega večera se je udeležila tudi Nadja Ušaj Pregeljc iz Terčeljeve rodne župnije Šturje; zbranim je podarila Zbornik simpozija o Filipu Terčelju, ki je potekal leta 2014. FOTO: Tatjana Splichal

Zagovornik preganjanih

Filip Terčelj se je vse življenje zavzemal za obrobne in preganjane; ko je deloval med Slovenci na Primorskem, je bil pod fašizmom zaprt. Dobra pastirja, ki sta po Jezusovem zgledu dala življenje za svoje ljudi, sta bila umorjena osem mesecev po koncu druge svetovne vojne. 

Ustvarjalci tokratnih Pasijonk: Blaž Karlin iz Muzejskega društva Škofja Loka ter bralca Terčeljevih pesmi Elizabeta Švab in Pavel Karlin z Marijo Gasser, raziskovalko in avtorico več knjig o zgodovini Selške doline v času druge svetovne vojne in komunistične revolucije. FOTO: Tatjana Splichal

Zato, ker sta se zavzela za domačine iz vasi in zaselkov pod Ratitovcem – za tiste, ki so jih komunistični revolucionarji maja 1945 ovedli in umorili neznano kje; za tiste, tudi otroke, ki so jih komunistični revolucionarji zaradi njihovega srednjeveškega nemškega porekla ob božiču 1945 začeli prisilno izseljevati, jim spreminjati tirolske priimke, prepovedovati njihov edinstven jezik in se kakor tatovi naseljevati v njihove izpraznjene domačije.

Gimnazijka Elizabeta Švab ob branju Terčeljevih pesmi. FOTO: Tatjana Splichal

Mučenec

Filip Terčelj in Franc Krašna sta umrla kot mučenca. Leta 2010 so duhovniki vipavske dekanije podali predlog za začetek postopka za Terčeljevo beatifikacijo, podpise v podporo pobudi pa so prispevali številni verniki. Zbrani na Pasijonkah so izrazili željo, da bi tudi tovrstni kulturni večeri pripomogli poživiti zanimanje za življenje in delo »svetnika v čakalnici« Filipa Terčelja.

Terčeljeve uglasbene bogoslužne pesmi so zapeli člani cerkvenega pevskega zbora župnije Reteče pod vodstvom Marka Novaka. FOTO: Tatjana Splichal

Pesnik in avtor številnih cerkvenih pesmi

Pesnik Filip Terčelj je ustvaril obsežen opus besedil za cerkvene pesmi, ki so jih uglasbili največji skladatelji svojega časa, med njimi Vinko Vodopivec, Stanko Premrl, Lojze Bratuž, Matija Tomc, Alojzij Mav, Breda Šček in drugi. 

Terčeljeve manj znane pesmi iz cikla Na sveti Sion (1930) je bral tudi gimnazijec Pavel Karlin. FOTO: Tatjana Splichal

Mnoge med njimi so postale ponarodele in jih prepevamo še danes, čeprav niti ne vemo, da gre za Terčeljeve pesmi, na primer: Pojdi na Golgoto, verni kristjan; O srečni dom nad zvezdami; Kristus je vstal; Gledam te, Zveličar mili; K nebu povzdignimo solzne oči; V hišo Božjo smo dospeli; Glej, o Marija; Bodi češčeno, Rešnje telo.