Družina nosilka življenja in vrednot

2. Družina, pot Cerkve – pomoč družinam
(4. navadna nedelja, 3. februarja 2008)


Dragi verniki!

Preteklo nedeljo smo vam škofje v pastirskem pismu za postni čas z naslovom Družina nosilka življenja in vrednot spregovorili o zakonu kot naravni skupnosti in zakramentalni zvezi, danes pa bomo izpostavili družino v njenih konkretnih stiskah ter pokazali na znamenja upanja.

Bogu in zakoncem smo hvaležni za zgled zakonske zvestobe in za topla družinska gnezda, ki so sad truda in prizadevanja v mnogih preizkušnjah. Zakramentalna milost daje zakonu trdnost tudi v času preizkušenj.

V naši sredi imamo družine, ki so v stiski ali iz različnih razlogov ne živijo skladno z evangelijskimi načeli. Bog spoštuje in ljubi vsakega človeka, ne glede na njegov položaj. Cerkev želi stati ob strani vsem ljudem – samskim in poročenim, družinam in še posebej tistim, ki so v težavah, npr. neplodni zakonski pari, matere ali očetje samohranilci, ločeni in ponovno poročeni ter družine z otroki s posebnimi potrebami.


1. Pomen zakonskih skupin

Pastirji Cerkve se veselimo zakonskih in družinskih skupnosti. V luči današnje Božje besede sodite med tiste, ki zaupajo v Gospodovo ime in v njegove obljube, zatorej blagor vam, ki se zavedate prednosti urejenega zakona in družine ter vrednosti in svetosti življenja. Blagor vam, ki zaupate, da je potrpežljiva ljubezen temelj družine. Blagor vam, ki ste zaradi odprtosti življenju morda deležni posmeha. Blagor vam, ki s posredovanjem življenja skrbite za ohranjanje naroda.

Župnija je temeljna pastoralna enota, ki jo sestavljajo različne skupine in občestva. V mnogih župnijah se zakonci srečujejo v zakonskih občestvih, ki jim pomagajo k večji povezanosti s Cerkvijo in med seboj. Zakonci, vključeni v skupine, predstavljajo trdno jedro župnijske skupnosti, saj iz njihovih vrst prihajajo novi duhovni poklici in pričevalci. Hvala za vaš dragocen prispevek.


2. Skrb za družine v stiski

Cerkev posebno skrb namenja tudi družinam v stiski. Družinska skupnost ima namreč pravico do ljubeče in modre pomoči Cerkve. (PZ 305, prim. Janez Pavel II., Pismo družinam, 69). Evropo in s tem tudi našo domovino prevzema liberalna in potrošniška miselnost, ki omalovažuje zakonsko zvestobo in družinske vrednote. Večina medijev spregleda krščanske vrednote in relativizira tako zakonsko zvezo kot tudi družino, zlasti kar zadeva zvestobo in čistost.

Globalizacija spreminja lestvico družbenih vrednot tudi pri katoličanih. Nekateri kristjani nekritično sprejemajo nekrščanski pogled na zakon in družino, čeprav čutijo, da takšno gledanje prinaša nered in boleče izkušnje.

Cerkev razume, da se marsikateri zakon podre. Vzroki za to so pomanjkanje pozitivnih zgledov v lastni družini, šibka vera, nezadostna priprava na zakon in drugo. Škofje čutimo stisko razbitih in enostarševskih družin, zakonov brez otrok ter samskih oseb, ki se niso mogle poročiti ter želimo poživiti pastoralno skrb zanje.

Zakrament sv. zakona temelji na krstni milosti, ki jo poživljamo z osebno in skupno molitvijo ter s sodelovanjem pri življenju in poslanstvu Cerkve v župnijskem ali kakšnem drugem cerkvenem občestvu. Kdor živi v neurejeni zakonski zvezi, ne more prejemati zakramenta sv. spovedi in obhajila, dokler se razmere ne spremenijo, čeprav je vsakdo poklican k življenju po veri. Pari, ki so neveljavno sklenili zakonsko zvezo, se morejo, potem ko je pristojno cerkveno sodišče razglasilo ničnost zakona, ponovno cerkveno poročiti. Razvezani, ki se niso ponovno poročili in živijo sami, zakrament sprave in evharistije lahko redno prejemajo.

Cerkev razlikuje med civilno poročenimi krščenimi osebami in med kristjani, ki živijo v svobodnih zvezah. Civilni zakon je znamenje pripravljenosti za trajno zakonsko zvezo, vendar ta oblika za kristjane ne zadošča. Samo civilno poročeni kristjani ne morejo prejemati zakramentov in so prikrajšani za milost, ki jo daje zakrament sv. zakona. Za katoličane tudi samo cerkvena poroka ni dovolj. Cerkev spoštuje civilne zakone in želi, da je zakonska zveza s civilno poroko urejena tudi pred državo.

Otroci staršev, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, trpijo škodo, ker se starši drug drugemu trajno ne zavežejo, saj so s tem postavljeni v negotov položaj. Urejena zakonska zveza je prostor za vzgojo zdravih medsebojnih odnosov.


3. Zahvala sodelavcem


Dragi bratje in sestre!

Škofje se zahvaljujemo duhovnikom in drugim pastoralnim delavcem, ki posvečate čas in svoje moči družinski pastorali. Hvala zakonskim parom, ki z vzgojo otrok gradite trdno občestvo in skupnost, ki je temelj za zdravo mladost in odgovorno odraščanje. Hvala tistim, ki vodite šole za zakon, šole za starše ter zakonske in družinske svetovalnice. Hvala ustanoviteljem Aninega sklada in vsem, ki ga podpirate. Anin sklad podpira številčnejše družine in letos praznuje že 10. obletnico svojega obstoja. Zahvalo izrekamo vsem, ki se posvečate skupinam razvezanih in ločenih ter jim stojite ob strani.

Dragi duhovniki in redovniki, redovnice, dragi bratje in sestre!

V letu družine smo poklicani, da vsak po svojih močeh aktivno sodeluje pri rasti in utrjevanju družin ter kulture življenja in pri širjenju družbene podpore družini.

Dragi zakonci! Veselimo se z vami, ki ste se odločili za krščanski zakon in ste deležni zakramentalnih darov ter s tem služite celotni skupnosti Cerkve. Vsem, ki živite v izvenzakonskih skupnostih, želimo poguma za trajno podaritev življenja vašemu partnerju in da z zakramentalno potrditvijo utrdite svojo družinsko skupnost. Vas, mladi, pa spodbujamo, da razmišljate o pomenu urejene zakonske zveze in družine in se na zakon temeljito pripravite.

Vas vseh, dragi verniki, posebno trpečih, ostarelih, ovdovelih in osamljenih zakoncev, vseh kakor koli preizkušanih družin ali posameznikov se spominjamo v molitvi in pri daritvi sv. maše ter vas blagoslavljamo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.