V to sliko sodijo še pomanjkljiv šolski in zdravstveni sistem, siva ekonomija, ki marsikje uhaja iz rok, in veliko število otrok z ulice, poroča spletni portal Vatican News.

Vatikan je sprva želel obhajati 30. svetovni dan bolnikov in invalidov 11. februarja v perujskem mestu Arequipa, vendar dramatične koronarazmere v deželi po Andi tega ne dopuščajo. Ob tem se sicer tamkajšnji prebivalci razmeroma odgovorno soočajo z izzivi, ki jih prinaša epidemija, je v pogovoru za medije pojasnil sociolog Angel Gómez Navarro, profesor na univerzi Srca Jezusovega v Limi.

V zadnjih dveh koronaletih do 7. januarja letos je zaradi virusa osirotelih kar 98.000 otrok.

»Več kot 80 odstotkov prebivalstva je cepljeno z najmanj dvema odmerkoma. Zame je to dokaz, da ljudje, pa tudi vlada, ravnajo odgovorno.« Za primerjavo: v Sloveniji je z vsemi odmerki cepljenih okoli 57 odstotkov prebivalcev.

V koronabolnišnici v Limi. FOTO: Vatican Media

Skoraj 100.000 sirot zaradi koronavirusne bolezni

Precej pretresljiva je novica, ki je v teh dneh prišla v javnost: v zadnjih dveh koronaletih do 7. januarja letos je zaradi virusa osirotelih kar 98.000 otrok. Kaj se bo zgodilo z njimi? Sociolog Navarro odgovarja: »To je vprašanje za vlado: razviti bi morala socialne programe za pomoč tem otrokom. Tudi Cerkev bi morala odigrati pomembno vlogo pri premagovanju teh izzivov, tako da recimo prek župnij ureja morebitne posvojitve. Že dlje časa se ukvarjamo z vprašanjem otrok z ulice – v koronačasih pa se je to še zapletlo in zaostrilo.«

Število otrok, ki živijo ali delajo (ali oboje) na ulicah perujske prestolnice, naj bi bilo po nekaterih ocenah več kot 20.000. Ti otroci, ki iz različnih razlogov nimajo več svoje družine, so povsem odvisni od samih sebe; kriminal, droge in prostitucija so del njihovega vsakdana, o šolanju lahko le sanjajo.

 Pred ljudsko kuhinjo v mestu Comas na obrobju Lime, februar 2021. FOTO: Vatican Media

»Po mojem mnenju bi se morali država in Cerkev v skupnih prizadevanjih lotiti tega velikanskega problema. Nevladne organizacije in cerkvena združenja so na tem področju storili že veliko, država pa zelo malo. Razmere so trenutno izjemno kritične, saj je v Limo prišlo tudi veliko število beguncev iz Venezuele. Trenutno okoli 30 odstotkov prebivalstva živi v skrajni revščini – ti nimajo niti dovolj hrane.«

Šibka socialna mreža

Perujski profesor ima le grenke besede za preobremenjen državni sistem zdravstvene oskrbe. »Toliko mrtvih zaradi korone imamo, ker država ne stori ničesar za sistem zdravstvemne oskrbe, zdravstvo je v celoti pustila na cedilu. Denarja bi bilo dovolj, vendar ničesar ne vlagajo, za to preprosto ni politične volje! In to pojasni visoko število mrtvih zaradi covida …«

Povsod po ulicah, ne glede na to, v kateri mestni četrti se znajdete, naokoli tekajo otroci, ki so pustili šolo, da bi prosjačili za denar.

Zdravstveni sistem, šole, gospodarstvo, vse je uničeno, in revne družine ne vedo več, na koga bi se lahko obrnile. »Socialna mreža je zelo šibka. Povsod po ulicah, ne glede na to, v kateri mestni četrti se znajdete, naokoli tekajo otroci, ki so pustili šolo, da bi prosjačili za denar. Mnogi ljudje, ki nujno potrebujejo pomoč, poskušajo kaj prodati, da bi dobili denar za hrano. To so učinki epidemije: še bolj je razgalila neenakosti v naši državi. Številne družine zdaj, ko so šole zaradi koronaepidemije zaprte, svojim otrokom ne morejo ponuditi redne možnosti šolanja na daljavo, ker doma preprosto nimajo dostopa do interneta. Vsake tri mesece dobijo pomoč države v višini okoli stotih ameriških dolarjev, vendar ta pomoč skorajda ni vredna omembe, le kako naj družine s tem denarjem preživijo?«

Comas, februar 2021. FOTO: Vatican Media

V Peruju izobraževanje ni enako za vse – le kdor ima denar, lahko sebi in svojim otrokom priskrbi dobro izobrazbo. »Na tisoče in več otrok ne more obiskovati niti osnovne šole, okoli 70 odstotkov jih prihaja z območja Andov. Vlada zagotavlja, da bomo marca spet lahko začeli pouk v živo, vendar ne verjamem, da so pogoji za to ugodni.«

Gómez Navarro, ki je na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu študiral misijonske vede, zaskrbljeno opazuje, kako se zdi, da bo imela mešanica korone in revščine zelo resne in dolgotrajne posledice. Kot opazuje, so socialni odnosi med ljudmi vedno šibkejši, kdor more, se drugemu izogiba v velikem loku.

Prostor za sočutje in solidarnost se vedno hitreje zožuje.

Že pred epidemijo smo beležili individualistično, potrošniško usmerjeno kulturo pri tistih, ki so si to lahko privoščili, zdaj pa je epidemija te razmere še močno zaostrila. Ljudje zaradi epidemije nikakor niso postali bolj sočutni, ravno nasprotno: zapirajo se sami vase. Bojim se, da se prostor za sočutje in solidarnost vedno hitreje zožuje. Vse se vrti le še okoli gospodarstva.«

 Perujski škofje na redni letni skupščini januarja letos. FOTO: Vatican Media

»Cerkev bi morala staviti na socialno pastoralo«

Tudi Cerkev je zaradi epidemije močno prizadeta. Po besedah profesorja Gómez Navarra ima trenutno še vedno na voljo »le« bogoslužja, vsi pa upajo, da bo kmalu lahko znova odprla svoje šole (ki pa jih zaradi visokih šolnin lahko večinoma obiskujejo le otroci iz premožnih družin). Toda Gómez Navarro upa, da so znamenja časa zdaj ravno pravšnja in da kažejo na »socialnejšo pastoralo«. »Cerkev ima toliko mladih v svojih skupinah in gibanjih, da bi se morala malce bolj angažirati! Sam vidim le nekatere duhovnike in župnije, ki to počnejo. V osemedesetih letih prejšnjega stoletja je bila Cerkev tudi na socialnem področju dosti dejavnejša, danes pa tega ne vidimo več. Upajmo, da bo to kmalu spet mogoče …«