Srečko Kosovel se je rodil leta 1904 v Tomaju pri Sežani. Bival je med rodnim Krasom in Ljubljano, kjer je obiskoval realko, pozneje pa študiral romanistiko, slavistiko in pedagogiko. Leta 1925 je spodbudil ustanovitev literarno-dramskega krožka Ivan Cankar, zanj zasnoval program dela in organiziral recitacijske večere.

Kosovel velja za enega najpomembnejših slovenskih avantgardistov. V svojih ekspresivnih in simbolističnih pesmih se je ukvarjal z bivanjskimi in etičnimi vprašanji, smrtjo, propadom civilizacije ter slikal vizije novega, boljšega sveta. Pozneje, ko se je seznanil s futurizmom in konstruktivizmom, je začel eksperimentirati s pesniškimi konstrukcijami, ki jih je imenoval konsi. V njih je združeval revolucionarno udaren program za rušenje starega in ustvarjanje novega sveta in človeka z moderno in izzivalno pesniško formo. Pisal je tudi pesmi v prozi, črtice, eseje in kritike.

Več o Srečku Kosovelu smo pisali v 9. številki tiskane izdaje Družine. Članek je tukaj: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/pesnik-kraskih-borov-in-brinjevke?OpenDocument&login

SVETILKA OB CESTI

Kaj bi bil človek, če ti je težko

biti človek? Postani obcestna

svetilka, ki tiha razseva

svoj sij na človeka.

Naj bo, kakor je, ker, kakor je,

vedno je on s človeškim obrazom.

Bodi mu dober, temu človeku,

in nepristranski kakor svetilka,

ki tiho obseva pijančev obraz

in vagabundov in študentov

na cesti samotni.

Bodi svetilka, če ni ti

mogoče biti človek;

ker težko je biti človek.

Človek ima samo dve roki,

pomagati pa bi moral tisočerim.

Bodi zato obcestna svetilka,

ki sveti tisoč veselim v obraz,

ki sveti samotnemu, blodečemu.

Bodi svetilka z eno lučjo,

človek v magičnem kvadratu,

z zeleno roko znamenja dajoč.

Bodi svetilka, svetilka,

svetilka.

Spomenik Kosovelu v Sežani (foto: Ivo Žajdela)


Grob družine Kosovel na pokopališču v Tomaju (foto: Ivo Žajdela)