Kot je razvidno s fotografije, objavljene na spletni strani SŠK, so se delovnega kosila udeležili predsednik SŠK, novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, oba nadškofa – ljubljanski msgr. Stanislav Zore in mariborski msgr. Alojzij Cvikl –, koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf in ljubljanska pomožna škofa msgr. dr. Anton Jamnik in msgr. dr. Franc Šuštar (ni pa bilo celjskega škofa msgr. dr. Maksimilijana Matjaža in novega soboškega škofa msgr. dr. Janeza Kozinca), pa tudi Tilen Vesenjak, pravni svetovalec SŠK (na fotografiji levo). Premierja dr. Roberta Goloba pa je spremljal član njegovega kabineta, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk, sicer zadolžen tudi za dialog vlade s Cerkvijo.

Iskren in spoštljiv dialog

Kot so zapisali v SŠK, poudarjajo pomen iskrenega in spoštljivega dialoga med Cerkvijo in državo, ki temelji na načelih medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Katoliška cerkev si prizadeva za konstruktivno prisotnost v družbi, zlasti na področjih vzgoje, izobraževanja, socialnega varstva in ohranjanja kulturne dediščine, in si želi reševanja odprtih vprašanj skladno s 14. členom Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem. Tudi zato so na srečanju obravnavali pet ključnih odprtih vprašanj.

Obdavčitev verskih objektov

Obdavčitev objektov, v katerih se vrši verska dejavnost: v SŠK opozarjajo, da zaradi neenotne prakse občin glede nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) objekti, v katerih se vrši verska dejavnost, postajajo finančno ogroženi. SŠK predlaga sistemsko ureditev, po kateri bi bili ti objekti, skladno z evropskimi standardi, oproščeni obdavčitve.

Skrb za sakralno dediščino

Skrb za sakralno kulturno dediščino: zaradi pomanjkanja sredstev in previsokih obnovitvenih stroškov mnoge kulturne znamenitosti propadajo. SŠK poziva k sistemski podpori države pri ohranjanju dediščine, vključno z oprostitvijo DDV za tovrstna vzdrževalna dela in ohranitvijo določb 106. člena obstoječega Zakona o varstvu kulturne dediščine, ki omogoča sistemsko financiranje varovanja obsežnih in pomembnih enot kulturne dediščine. Njegovo izpustitev iz novega zakona škofje ocenjujejo za nazadovanje.

Zakon o vrtcih

Spremembe Zakona o vrtcih: zakonski predlog po mnenju škofov omejuje delovanje zasebnih vrtcev, ki izvajajo javno veljavne programe, med njimi tudi katoliških. Cerkev predlaga ohranitev možnosti koncesij in sofinanciranje vseh obstoječih vrtcev.

Asistirani samomor

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: SŠK odločno nasprotuje uzakonitvi pomoči pri samomoru, saj zakon po njenem mnenju ogroža temeljno človekovo pravico do življenja in odpira številna moralna in etična vprašanja. Cerkev poziva k zavrnitvi zakonskega predloga.

Pokop (po)vojnih žrtev

Pokop žrtev medvojnega in povojnega nasilja: Cerkev poudarja pomen dostojnega pokopa vseh žrtev nasilja, tudi komunistične revolucije, kot izraz spoštovanja do človekovega dostojanstva in kot ključni korak k narodni spravi. Ustrezno urejen pokop naj pomeni tudi priznanje, da je spomin na vse žrtve medvojnega in povojnega nasilja del narodovega spomina, pri čemer bi jim bila odvzeta tudi krivična oznaka izdajalcev in kolaborantov. Za posmrtne ostanke, izkopane iz grobišča pod Macesnovo gorico, vidijo škofje kot najprimernejši kraj pokopališče na ljubljanskih Žalah.

Pripravljenost za nadaljevanje dialoga

V Slovenski škofovski konferenci so hkrati izrazili pripravljenost za nadaljevanje dialoga v pričakovanju, da bo država spoštljivo in odgovorno pristopila k reševanju odprtih vprašanj, ki zadevajo versko svobodo, vzgojo in izobraževanje ter varovanje kulturne dediščine, je še zapisano v poročilu SŠK.

Dialog, sodelovanje, medsebojno razumevanje

V Kabinetu predsednika vlade pa so po srečanju, ki ga je vodil škof Saje, zapisali, da je pogovor tekel o nekaterih vprašanjih odnosov med državo in Cerkvijo, zlasti o temah, ki zadevajo življenje Cerkve in vernikov v Sloveniji, dotaknili pa so se tudi širših razmer doma in po svetu. Srečanje je bilo v duhu odprtega dialoga in medsebojnega spoštovanja, udeleženci so poudarili pomen rednega dialoga, sodelovanja in medsebojnega razumevanja, tudi ko prihaja do razlik v pogledih in razumevanju določenih vprašanj. Vzajemno spoštovanje in odprtost ostajata temelj za sodelovanje in iskanje skupnih rešitev v dobro vseh ljudi, so sporočili iz premierjevega kabineta.

Decembra lani le Saje in Šuštar

Pred tem sta se s predsednikom vlade nazadnje, sredi lanskega decembra, srečala škofa Saje in Šuštar. Sogovorniki so tedaj zlasti izpostavili pomen uresničevanja verske svobode kot ene od temeljnih človekovih pravic, zagotavljanja zaščite človekovega dostojanstva in dostojnega pokopa vseh umrlih, kar je osnovna civilizacijska norma sleherne družbe.

Po dveh letih in pol

Sicer pa sta od zadnjega srečanja premierja Goloba s slovenskimi škofi minili že krepki dve leti in pol, od 11. januarja 2023 v ljubljanski Vili Podrožnik. Takratni pogovor je sledil premierjevemu srečanju s svetim očetom Frančiškom decembra v Vatikanu. Tedaj so si sogovorniki izmenjali stališča o aktualnih temah, med drugim o 30-letnici delovanja SŠK, pobudi za mir na Balkanu in odnosih med (Katoliško) cerkvijo in državo.

Prihodnji teden pa ...

Da škofje ostajajo na nasprotnih bregovih s predsednikom vlade pri nekaterih pomembnih vprašanjih, bo spet jasno že prihodnji teden, ko naj bi poslanke in poslanci vladajoče koalicije sprejeli Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu SŠK ostro nasprotuje, kar je nedvomno zapisala tudi v izjavi TUKAJ.