O čem piše češka pisateljica Petra Soukupová v knjigi Berti in vohljaček? Bertijeva starša sta se ločila in njegova mami si je našla novega partnerja Riharda, ki Bertiju ni niti malo všeč. Želi si, da bi mami ostala z očkom, ki ga Berti obožuje.

Ko ti ob strani stojijo pravi ljudje, je vse lažje

Berti se poleti z mami in Rihardom pelje na počitnice in se na vse pretege trudi, da bi jima zagrenil življenje, sitnari, nagaja in sam kolovrati naokrog. V njem se kopiči jeza, saj se nikakor ne more sprijazniti, da sta se mami in očka ločila. Želi si, da bi lahko ostal pri očku v Pragi. Na Rihardovem vikendu spozna njegova nečaka in njuni prijateljici, s katerimi se ne želi družiti. Raje razmišlja, kako bi še lahko ponagajal Rilcu, kot kliče Riharda. Na videz nedolžna past, ki mu jo nastavi, pa se konča klavrno, saj je ne skupi Rilec, temveč eno od deklet, Suzana. Vsi se jezijo na Bertija, še zlasti njegova mami. Tako se deček zateče v gozd, kjer naleti na nenavadno živalco, vohljačka, ki lahko govori in spreminja barvo. Ta posluša njegovo stisko, a mu hkrati nastavi ogledalo, da sam pride do sklepa, ki spremeni njegovo življenje: po pogovorih z vohljačkom deček počasi pride do spoznanja, da ni ravnal prav. Ko se opraviči Suzani, se stvari začnejo obračati na bolje. In ko izve nepričakovano novico, začuda sploh ni več tako jezen.

VIR: knjiga Berti in vohljače

Peta v slovenščino prevedena knjiga

Petra Soukupová (1982) sodi med najuspešnejše sodobne češke pisateljice. Doslej je izdala šest knjig za odrasle in tri za otroke. Prejela je vrsto nagrad in bila pogosto nominirana. Edinstvena povezanost otroške knjige Kdo je ubil Snežka? z romanom za odrasle Najboljše za vse ji je prinesla kar dve nominaciji za nagrado magnesia litera. To nagrado je sicer prejela za triptih novel Izginiti, za svoj prvenec, roman Morje, pa nagrado Jiříja Ortena. Njene knjige se redno uvrščajo na lestvice uspešnic in so prevedene v štirinajst jezikov. V slovenščini so doslej izšli romani Morje (založba Sanje, 2012), pri Celjski Mohorjevi družbi pa Pod snegom (2017), Najboljše za vse (2020) in mladinski roman Klub čudnih otrok (2021). Že deseto leto je dramaturginja dnevne nadaljevanke Ulica.

Jernej Kuntner in Polona Lovšin: Berta

Igralec Jernej Kuntner in ilustratorka Polona Lovšin sta avtorja otroške slikanice z naslovom Berta. Na jasi sredi Snežniških gozdov s svojo družino živi srnica Berta. Čeprav obdana z vrstniki, je najpogosteje sama. Radovedna, bistra in zvedava, a tiha in plašna, je posebna in drugačna. Zato Berta nima pravih prijateljev. A tistega usodnega zimskega večera se vse spremeni ... Zgodba o bistri plahi srnici je tudi zgodba o vseh neopaznih otrocih, ki še ne vedo, kako izjemni in čudoviti so v resnici.

Kako Berta najde življenjsko poslanstvo in osebno srečo

Če bi srnica Berta hodila v šolo, bi svoje popularne sošolce gledala le od daleč. Nikogar ne bi zanimale njene veščine, njena nadarjenost in preudarnost. Nič koliko otrok natanko ve, kako se spregledana Berta na robu jase, na robu svoje družbe, v resnici počuti.

Toda zgodi se filmski preobrat. V trenutku, ko nas življenje zadene s svojo nepredvidljivostjo, ugotovimo, da nam noben talent in nobena lastnost nista dana kar tjavendan. Berta izkoristi vse svoje danosti in se brez vsake samovšečnosti na svojo jaso z visoko dvignjeno glavo vrne kot zmagovalka. Najde svoje življenjsko poslanstvo in osebno srečo ter vse skupaj obrne v dobro celotne skupnosti. Plemenito sporočilo, ki ga lahko mladi bralci poberejo na mahovitih tleh Snežniških gozdov skozi lepe ilustracije Polone Lovšin. 

Aktiven je v gledališču, na radiu, filmu in TV

Jernej Kuntner (1970) je umetnik, predan gledališču, zavezan avdiovizualni umetnosti in zaljubljen v literaturo. Njegova življenjska vloga je biti igralec, vseživljenjska pa ljubeč oče, morda nekoč tudi dedi. Od leta 1994, ko je imel v Mestnem gledališču ljubljanskem svojo prvo gledališko premiero v predstavi Smrt trgovskega potnika, je pustil pečat v mnogih dramskih in filmskih uprizoritvah, tudi v celovečernem filmu Halgato.

Aktiven je v gledališču, na radiu, filmu in TV. Gledalci so si ga zapomnili po močnih značajskih vlogah TV-serij, kot so Pravi biznis, TV Dober dan, Pod eno streho, Brat bratu, Usodno vino, Najini mostovi, Sekirca v med, Za Hribom ... Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Leta 2014 je izšla njegova slikanica Beli krtek Albin (založba Didakta), leta 2021 pa v soavtorstvu s Kajo Božič Robinovo čarobno potovanje (založba Golden Flower).

Ilustrirala je veliko šolskih učbenikov in slikanic

Polona Lovšin (1973) je ilustratorka in slikarka. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Njena poklicna pot se je začela leta 2003 z ilustracijami slikanice Medved išče pestunjo (Mladinska knjiga). Istega leta je razstavljala na knjižnem sejmu v Bologni, DOCET – illustratori dal mondo. Nato je začela objavljati v otroških revijah (Zmajček, Cicido, Ciciban, Kekec) ter ilustrirala veliko šolskih učbenikov in slikanic. Objavlja in razstavlja doma in v tujini (Italija, Slovaška, Japonska). Živi in dela v Trzinu.

Rocio Bonilla: Kaj je to ljubezen, Minimoni?

Kaj je to ljubezen, Minimoni? je že štirinajsta v slovenščino prevedena otroška knjiga španske avtorice Rocio Bonilla. Nadobudna deklica Minimoni, ki so jo mladi bralci že spoznali v slikanici Kakšne barve je poljubček?, se tokrat sprašuje o ljubezni. Ta se ji zdi blazno zapletena: po eni strani naj bi bila velika in močna, po drugi pa naj bi se skrivala v majhnih stvareh. Ljubezen je res čudna reč – da jo zares razumemo, jo je treba raziskati. Na pot odkrivanja se navihana deklica odpravi skupaj s svojim kužkom Maksom.

Z ljubeznijo lahko objameš ves svet

Minimoni zelo jasno ve, katere stvari ima rada in katerih ne mara. Med slednjimi so prav gotovo brokoli in pasji kakci, med oboževane pa šteje špagete in svojega kužka Maksa, s katerim se odlično razume. Malo težje pa deklica razume odrasle, ki kar naprej govorijo o ljubezni. Kaj neki naj bi ta čudna reč bila? Kako bi jo lahko razumeli, če pa je ne moremo ne vonjati ne videti? Kako lahko odrasli vedo, kaj je ljubezen, če se je ne morejo niti dotakniti? Vsa ta vprašanja radovedni deklici ne dajo miru, zato se z Maksom loti raziskovanja, ki pa jo sprva privede do nasprotujočih si zaključkov. Ena pesem poje, da je ljubezen v zraku, druga, da je povsod okoli nas, a vendar je Minimoni ne vidi. Tedaj se ji posvéti, da bi ljubezen morda lahko imela kaj skupnega z objemi in poljubčki, s prijaznostjo do bitij, ki jih imamo radi, in s skrbjo za stvari, ki nam veliko pomenijo. In te misli jo pripeljejo do navdušujočega zaključka ...

Objavila je že več kot petdeset slikanic

Rocio Bonilla (Badalona, 1970) je diplomirala iz likovne umetnosti na Univerzi v Barceloni, pridobila je tudi diplomo iz pedagogike. Specializacijo iz ilustracije je opravljala pod mentorstvom Ignasia Blancha in Rogerja Olmosa. Deset let se je ukvarjala s promocijo, nato pa je zagnala projekt Nekoč, v davnih časih, ki se je posvečal ustvarjanju stenskih poslikav za otroške prostore. Z ilustriranjem knjig se ukvarja od leta 2011, leta 2014 je izdala prvo samostojno slikanico. Objavila je že več kot petdeset slikanic in je ena od mednarodno najbolj uveljavljenih španskih avtoric. Njena dela so prevedena v več kot dvajset jezikov in zanje je prejela številne nagrade.

 Pri Celjski Mohorjevi družbi so izšle knjige z njenimi ilustracijami (in nekaterimi besedili): Kakšne barve je poljubček? (2017), Najvišja gora knjig na svetu (2017), Čuden ptič (2017), Prikazni ne potrkajo na vrata (2017), Maks in superjunaki (2018), Saj to ni džungla (2018), Bratec in sestrica (2019), Vadnica supermoči (2019), Velika knjiga supermoči (2019), Moj prijatelj z drugega planeta (2020), Velika knjiga superzakladov (2021), Zgodbe iz soseske (2021) in Kaj pa, če me pogoltne kit? (2023).