Založba Mladinska knjiga je izdala štiri knjige: Cankarjeva pisma, sto znanih svetovnih fotografij, o nemškem letalskem junaku Rdečem baronu in o imunskem sistemu.

Cankarjeva pisma iz Slovenskih goric na Rožnik

Po več kot sedmih desetletjih je v novem natisu zaživela bibliofilska knjiga Šopek Cankarjevih pisem iz Slovenskih goric na Rožnik, ki je zaradi svoje neposrednosti dragoceno pričevanje o vsakdanji človeški bivanjski podobi pisatelja Ivana Cankarja. Knjigo, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga, dopolnjujejo novi podatki, komentarji in slikovno gradivo, ki jih je zbral dr. Mihael Glavan.

Prvi izid je leta 1943 uredil in uvod napisal dr. Tine Debeljak, ki je zapisal, da imajo Cankarjeva pisma za Ljubljano in njen Rožnik poseben pomen: »Tako lepega slavospeva Rožniku in hvaležnosti svojim ljudem, kakor ga je Cankar zapel v teh pismih gospe Nini Bergmanovim, ni zapel niti v svojih delih.«

Nova izdaja Šopka Cankarjevih pisem, petinsedemdeset let po prvi izdaji v letu 1943, ohranja študijo Tineta Debeljaka, dopolnjeno z novimi pojasnili. Faksimilirane enote Cankarjevih pisem spremljajo lahko berljivi prepisi z najpotrebnejšimi opombami. V tretjem delu knjige je podrobneje izrisano Cankarjevo življenje na Rožniku in usoda Franzotove družine, s ka­tero je bil v tistem času tesno povezan. Njeni sedanji rodovi so za pričujočo knjigo prispevali nove dokumentarne fotografije. Šopek Cankarjevih pisem Nini Bergmanovi je dragoceno pričevanje o pisateljevi človeški podobi.

Sto znanih svetovnih fotografij

Nič ne predstavlja duha časa tako nepozabno kot fotografija, saj slika včasih pove več kot tisoč besed. Zgodovinske podobe družbe, okolja in človečnosti, zabeležene na fotografski film, pričajo o usodah ljudi, dosežkih civilizacije, napredku tehnologije, preizkušnjah volje ter grozi vojnih spopadov.

V knjigi Podobe časa – 100 fotografij, ki so spremenile svet so zbrane znane fotografije z mnogih koncev sveta, od prihoda parnega vlaka na železniško postajo do tragedije današnjih beguncev. Sto zelo prepoznavnih, pretresljivih in navdihujočih trenutkov je pospremljenih s podatki in opisom okoliščin, ko so bile fotografije, »ki so spremenile svet«, posnete.



Rdeči baron. Zgodba o baronu von Richthofnu

Prva svetovna vojna se je v kolektivni spomin človeštva vtisnila ne samo zaradi velikanskih človeških žrtev, ki jih je povzročila, temveč tudi zaradi tega, ker so se bitke med sovražnimi vojskami prvič v zgodovini prenesle tudi na nebo. To so omogočili hiter tehnološki razvoj bojnih letal in številni pogumni piloti, ki so v času, ko so na frontah že začeli uporabljati težke topove in vojne pline, še spominjali na stare, viteške čase, v katerih so si nasprotniki stali nasproti iz oči v oči in bíli častni boj.

Med njimi je največjo slavo dosegel nemški vojaški pilot baron Manfred Albrecht von Richthofen, poznan kot Rdeči baron. Letalski as, ki so ga odlikovali tevtonski patriotizem, ponos, disciplina in pravi lovski nagon, je v neposrednih zračnih dvobojih sestrelil kar 80 zavezniških letal in se vpisal med legende prve svetovne vojne. Njegovo življenjsko pot do usodnega 21. aprila 1918, ko je na svoji zadnji misiji nad Francijo – zaradi začetniške napake in le dan pred nastopom načrtovanega dopusta – izgubil življenje, je v knjigi Rdeči baron. Zgodba o baronu von Richthofnu (Cankarjeva založba) slikovito in hkrati z vojaško natančnostjo popisal prav tako legendarni ameriški vojni dopisnik Floyd Phillips Gibbons.

Okrepimo imunski sistem

Kako je imunski sistem vključen v osnovne telesne funkcije, kot so dihanje, prebava in presnova? Njegovi glavni akterji, bele krvne celice ali levkociti, so razpršeni po vsem telesu in niso tako kot organi pritrjeni na točno določenem mestu. Zato odgovor na to vprašanje le ni preprost. Poleg tega imunski sistem opravlja kar nekaj funkcij v telesu, med katerimi jih veliko še ni popolnoma pojasnjenih.

Zato ni presenetljivo, da je koncept spremenljivega imunskega sistema precejšnja novost. Še pred nedavnim smo mislili, da je popolno naključje, ali bo stik z določenim povzročiteljem bolezni ali strupeno snovjo povzročil obolenje ali ne. Zdaj pa že marsikaj kaže na to, da lahko vsak od nas prispeva h krepitvi svojega imunskega sistema, in sicer tako s prehrano kot telesno dejavnostjo in spalnimi navadami. Da, celo naše misli in čustva vplivajo na delovanje našega imunskega sistema.

Ali ste vedeli, da dober imunski sistem uniči od 500 do 10.000 potencialno rakavih celic vsak dan? Naš imunski sistem je naš najboljši zaveznik v boju za zdravje. Vendar pa lahko stres, prehrana, okolje in drugi dejavniki življenjskega sloga oslabijo obrambo telesa in tako lahko postanemo bolj dovzetni za bolezni. S knjigo Okrepimo imunski sistem (založba Mladinska knjiga) si bomo nabrali znanje, ki nam bo omogočilo naravno obrambo vašega telesa,

V njej odkrijemo na stotine preprostih in praktičnih načinov za povečanje naše naravne obrambe pred prehladi, boleznimi in okužbami: od antioksidantov do zdravilnih rastlin, od pomena spanca do moči meditacije.

Knjiga nam ponuja kopico nasvetov, ki so jih odobrili zdravniki, in ki nam bodo povedali, kako vzdrževati krepko telo in um za boj proti boleznim. Med drugim si lahko preberemo, kako lahko dvignemo nivo energije s tem, da preplešemo dolgo v noč; kako oblikujemo postavo med sedenjem v avtu v prometnem zastoju; kako spimo bolje s tem, da gremo pogosteje na sveži zrak in kako izgubimo prekomerno težo s skodelico zelenega čaja.

Kazuo Ishiguro: Ostanki dneva

Butler Stevens se med potovanjem po angleškem podeželju nostalgično spominja »starih časov«, ko je bil v službi lorda Darlingtona nekaj let pred drugo svetovno vojno v samem središču družbenega in političnega dogajanja. Tej službi je posvetil vse svoje življenje, ki sta ga osmišljevala »dostojanstvo« in »veličina«; čustvena obvladanost in odmaknjenost tako v profesionalnem kot v zasebnem smislu. A bližje ko je cilju svojega potovanja in dlje ko se poglablja v preteklost, bolj se zdi, da je njegovo življenje zapravljeno, zamujeno in prazno.

Ostanki dneva (1989) so nesentimentalna pripoved o obžalovanju, ki jo bralec bere, kakor bi lupil votlo čebulo – čeprav nas pritegne zgodba o domnevnem sodelovanju lorda Darlingtona z nacisti in o možni ljubezni med butlerjem Stevensom in gospodinjo gdč. Kenton, se obe zgodbeni niti skleneta boleče pričakovano.

Za roman je Kazuo Ishiguro (1954) prejel bookerja, po njem je bil leta 1993 posnet tudi odličen film, Srečko Fišer pa je za prevod romana (Cankarjeva založba) v slovenščino dobil Sovretovo nagrado. Za svoje delo je pisatelj lani prejel Nobelovo nagrado za literaturo, v utemeljitvi pa so zapisali, da mu jo podeljujejo za romanopisje z »izjemno emotivno močjo, v katerem razkriva brezno, ki se skriva izza našega iluzornega občutka povezave s svetom«.