Prizadevanja po izražanju slovenskosti so našla svoj izraz med drugim v poskusih konstrukcije narodnega likovnega sloga. Sestavljale so ga iz kmečkega življenja vzete in stereotipizirane sestavine, ki so postale simboli za izražanje identitete slovenskega naroda.

Med risbami so upodobitve likovno zanimivih stavb, gospodarskih poslopij in naprav, vrat in detajlov njihovega okrasja.



Celoten članek o narodni identiteti in narodnem likovnem izražanju na slovenskih tleh si preberite v reviji SLO, časi, kraji, ljudje.

Pomembno vlogo pri oblikovanju narodnega sloga na Slovenskem so imeli Albert Franc Sic (1865–1949), pobudnik ustanovitve obrtne nadaljevalne šole v Šentvidu pri Ljubljani ter učitelj risanja in umetnoobrtnega mizarstva na tej šoli, Jože Karlovšek (1900–1963), raziskovalec ornamentov, umetne obrti in ljudskega stavbarstva, ter Oton Grebenc (rojen 1875, umrl med 2. svetovno vojno), učitelj prostoročnega in strokovnega risanja na Tehniški srednji šoli v Ljubljani.

Delo Otona Grebenca

Oton Grebenc je začel poklicno pot leta 1900 na Cesarsko-kraljevi umetnoobrtni strokovni šoli v Ljubljani. Leta 1922 je skupaj s Franjom Sterletom in Sašo Šantlom ustanovil umetniško šolo Pobuda, da bi na njej poučevali umetnostno vzgojo in poskrbeli za dvig domače narodnoumetne obrti. Ob tem je Grebenc navdušeno zbiral ne le ljudskoumetnostne posebnosti, ampak tudi predmete vsakdanje rabe. Po koncu 2. svetovne vojne je 3200 predmetov Grebenčeve etnografske zbirke obogatilo fond Etnografskega muzeja, ob tem pa so v tem muzeju sprejeli tudi sedem map z risbami narodopisnih predmetov Grebenčeve šole.



Oton Grebenc se je oblikovanja narodnega sloga loteval celostno. Zbiral je etnografske predmete in na podlagi študija teh predmetov z vidika njihove konstrukcije in okrasja ustvaril izvirno mapo risb sestavin sodobnega pohištva z naslovom Moderno slovensko pohištvo po narodnih motivih (1938). Risbe so bile rezultat procesa, v katerem je Grebenc na podlagi izluščenja likovnosimbolnih sestavin iz predmetov materialne kulture bogatejšega kmetstva in na podlagi njihovega preoblikovanja ustvaril poseben slovenski narodni slog.

Celoten članek dr. Bojane Rogelj Škafar o narodni identiteti in narodnem likovnem izražanju na slovenskih tleh si preberite v reviji SLO, časi, kraji, ljudje.