Papež Frančišek je med ponedeljkovim letom iz Bagdada proti Rimu tradicionalno odgovarjal na vprašanja časnikarjev, ki so bila tokrat večinoma povezana z apostolskim potovanjem. Kot poroča Radio Vatikan, je predstavnike sedme sile med drugim zanimalo, ali po srečanju z ajatolo al-Sistanijem lahko pričakujemo nov dokument o bratstvu s šiiti in ali je bilo srečanje z ajatolo tudi sporočilo za verske voditelje v Iranu, ali sveti oče namerava v bližnji prihodnosti obiskati Libanon in če se bo kdaj vrnil v Argentino.

Nov dokument o človeškem bratstvu s šiiti?

Prvo vprašanje za svetega očeta je bilo povezano z njegovim srečanjem z ajatolo al-Sistanijem. Libanonskega časnikarja je zanimalo, če lahko pričakujemo, da bo sveti oče tudi s šiitsko vejo islama podpisal podoben dokument kot je Izjava o človeškem bratstvu, ki jo je pred dvema letoma v Abu Dabiju podpisal z velikim imamom Al-Tayyebom. Papež je pojasnil, da je dokument iz Abu Dabija z velikim imamom pripravljal skrivaj, šest mesecev, prek molitve, premišljevanja in popravljanja besedila: »Morda se sliši domišljavo, vendar je bil to prvi korak proti cilju, o katerem me sprašujete. Lahko bi rekli, da bi bil to drugi korak in da bodo sledili še naslednji. Pot bratstva je pomembna. Dokument iz Abu Dabija je v meni pustil nemir bratstva in potem je izšla okrožnica Vsi smo bratje. Preučevati je treba oba dokumenta, saj gresta v isto smer, po poti bratstva.« Frančišek je ob tem opozoril na kritike, češ da kot papež ni pogumen, da se ne zaveda, kako dela korake, ki nasprotujejo katoliškemu nauku, da je le korak stran od krivoverstva, da obstajajo številna tveganja. Pojasnil je, da se te odločitve vedno sprejemajo v molitvi, v dialogu, da pred sprejemom tako pomembnih odločitev vedno vpraša za nasvet in veliko premišljuje.

Obisk Libanona

Isti časnikar je spomnil, kako je Janez Pavel II. dejal, da je Libanon bolj kot država neke vrste sporočilo. Po njegovem mnenju sicer to sporočilo izginja, svetega očeta pa je vprašal, če lahko v kratkem pričakujemo njegov obisk Libanona. »Libanon je sporočilo, Libanon trpi, Libanon je več kot ravnovesje; ima šibkost različnosti, nekatere izmed njih še niso dosegle sprave. Vendar pa ima trdnost velikega ljudstva, ki je doseglo spravo, kot trdnost ceder.« Frančišek je časnikarjem zaupal kako ga je libanonski patriarh Rai prosil, naj med potovanjem v Irak naredi postanek v Bejrutu, vendar se je svetemu očetu to zdelo malo premalo: »Ena drobtinica v primerjavi s problemom, z državo, ki trpi kot Libanon.« Napisal mu je pismo in mu obljubil, da bo odpotoval tja. Po papeževih besedah je Libanon v tem trenutku v življenjski krizi, tudi zato, ker je zelo velikodušen pri sprejemu beguncev.


FOTO: Vatican Media

Srečanje z ajatolo tudi sporočilo za verske voditelje v Iranu?

Tudi naslednje vprašanje je bilo povezano z zgodovinskim srečanjem z al-Sistanijem. Nemškega časnikarja je zanimalo, ali je bilo srečanje z ajatolo tudi sporočilo za verske voditelje v Iranu. Po papeževem mnenju je bilo sporočilo vsesplošno. Začutil je, da mora iti na to romanje vere in pokore in se srečati z njim, ki je velik, moder, Božji mož, kar se po Frančiškovih besedah zazna že takoj, ko mu človek prisluhne. Po mnenju svetega očeta je to sporočilo za vse ljudi, ajatola pa je modra in preudarna oseba. Papežu je zaupal, da že deset let ne sprejema ljudi, ki ga želijo obiskati iz političnih in kulturnih razlogov, ampak se sreča samo s tistimi, ki imajo verske namene: »Med srečanjem je bil zelo spoštljiv in jaz sem bil počaščen. Tudi med pozdravom. On nikoli ne vstane, vendar je dvakrat vstal, da bi me pozdravil. Je ponižen in moder mož, to srečanje je dobro delo moji duši.« Papež je šiitskega ajatolo uvrstil med »svetnike izza sosednjih vrat«, kot človeka, ki dosledno živijo svojo vero, »katerakoli že je«.

Papež se ne bo vrnil v domovino

Španska časnikarka je poudarila, da je bil apostolski obisk Iraka zelo odmeven po vsem svetu. Svetega očeta je vprašala, ali meni, da je bilo to najpomembnejše potovanje njegovega pontifikata, omenjalo se je tudi kot najbolj tvegano. Glede na to, da v kratkem minilo osem let od njegove izvolitve na papeški položaj, je časnikarko tudi zanimalo, ali sveti oče še vedno misli, da bo njegov pontifikat kratek, ter če se bo kdaj vrnil v Argentino. Papež je najprej odgovoril na zadnje vprašanje. Pojasnil je, da se tudi ob morebitnem umiku z vodilnega položaja v Cerkvi ne bo vrnil v domovino, temveč bo ostal v svoji škofiji. Kot je dejal, je v Argentini preživel 76 let: »To je dovolj, mar ne?« Obisk Argentine je bil že večkrat v načrtu, vendar ga doslej še ni bilo mogoče udejanjiti. Ko se bo znova odpravil v Latinsko Ameriko, bo namreč obiskal še kakšno drugo državo na tej celini, recimo Urugvaj in južno Brazilijo.


FOTO: Vatican Media

Kako pride do odločitev za potovanja?

Glede potovanj, je pojasnil sveti oče, se odloča tako, da najprej posluša. Seveda prejme veliko povabil, pred končno odločitvijo pa prisluhne nasvetom svetovalcev in tudi drugih ljudi. Na koncu veliko moli, premišljuje, »odločitev pa potem pride od znotraj, skoraj spontano, vendar kot zrel sad«.

Tudi v osmem letu pontifikata se po mnenju svetega očeta število potovanj ne bo zmanjšalo, čeprav sam priznava, da se zdaj že dosti bolj utrudi kot nekdaj. Septembra bo obiskal Madžarsko, kjer bo obhajal sklepno bogoslužje mednarodnega evharističnega kongresa, ob tem pa razmišlja tudi o kratkem obisku Slovaške.

Med potovanjem nevarnost za nove okužbe in smrti

Časnikar iz Združenih držav Amerike je poudaril, da je bilo potovanje izrednega pomena za ljudi, ki so lahko videli svetega očeta, vendar je obenem pomenilo veliko možnosti za širjenje novega virusa, posebej med ljudmi, ki še niso bili cepljeni. Svetega očeta je vprašal, ali ga med odločanjem o potovanju in njegovih posledicah skrbi tudi dejstvo, da bi lahko ljudje, ki bi prišli, da bi ga videli, tudi zboleli in celo umrli. Papež je pojasnil, da o potovanjih premišljuje dlje časa, in pred obiskom Iraka je bila to ena od stvari, ki ga je zelo težila. Veliko je premišljeval in molil glede tega in na koncu sprejel odločitev: »Tisti, ki mi da, da se odločim, naj poskrbi za ljudi. Tako sem sprejel odločitev, vendar pa po tem, ko sem molil in se zavedal tveganj. Po vsem tem.«