Papeževa apostolska potovanja po svetu

V letu 2018 je papež Frančišek obiskal več delov sveta. Od 15. do 21. januarja je bil v Južni Ameriki, v Čilu in Peruju. 21. junija je bil v Ženevi, kjer je obiskal Ekumenski svet cerkva, ki je praznoval 70-letnico. Že 23. apostolsko potovanje na tuje je sklenil s srečanjem s švicarskimi škofi in sodelavci v papeških predstavništvih v Švici. Od 22. do 25. septembra je obiskal tri baltske države, Litvo, Latvijo in Estonijo, imenovane tudi »tri sestre«, ki so v letu 2018 praznovale 100-letnico neodvisnosti, potem ko so se leta 1990 znebile sovjetske tiranije.

Evangelij družine: veselje za svet



Od 21. do 26. avgusta je bilo v irskem Dublinu pod geslom Evangelij družine: veselje za svet deveto svetovno srečanje družin. Osredotočeno je bilo na apostolsko spodbudo papeža Frančiška Radost ljubezni. Papeški dokument ne zahteva samo navadne izpopolnitve družinske pastorale, ampak mnogo več: zahteva nov način, kako živeti Cerkev, nov način uresničevanja tiste ljubezni, ki daje veselje življenju Božjega ljudstva, družine in same družbe. Ob sklepu srečanja 26. avgusta je v dublinskem parku papež Frančišek daroval mašo.

Mladi, vera in razločevanje poklicanosti



Oktobra je bilo v Rimu 15. redno generalno zasedanje škofovske sinode s temo Mladi, vera in razločevanje poklicanosti. Cerkev se je odločila preučiti, kako je potrebno spremljati mlade, da bi ti na poti k odraslosti prepoznali in sprejeli klic za polnost življenja in ljubezni. Na sinodi je sodelovalo 267 škofov in duhovnikov z vsega sveta, navzočih pa je bilo tudi okoli 35 mladih, ki so pozitivno vplivali na delo in ozračje. S sklepnim dokumentom, ki obsega 167 točk in obravnava številne vidike življenja mladih, je dobila Cerkev dokument kot vodilo za pastoralno delovanje po škofijah, ki v mladih vidi gonilo pozitivnih sprememb.

Razglasitev papeža Pavla vi. za svetnika

14. oktobra je papež Frančišek razglasil Pavla VI., papeža, ki je Cerkev peljal skozi prelomno in viharno obdobje, za svetnika.

Bil je prvi papež, ki se je vozil z letalom, poromal v Sveto deželo in obiskal vseh pet celin.

Nasledil je sv. Janeza XXIII. in uspešno nadaljeval ter sklenil drugi vatikanski koncil.

Bil je pisec odmevnih okrožnic, izvajalec bogoslužne reforme, delavec za zbližanje krščanskih cerkva in za mir na svetu ter mož, ki je posodobil rimsko kurijo in poenostavil njeno delovanje.



Baragovo in Škrabčevo leto



Na Kostanjevici nad Novo Gorico se je 7. januarja 2018 s slovesno mašo za p. Stanislava Škrabca začelo Škrabčevo leto, s katerim smo zaznamovali 100. obletnico njegove smrti. Njegovo ime je ostalo znano predvsem zaradi njegovega jezikoslovnega udejstvovanja. Zaradi obsežnega in natančnega ukvarjanja z naglaševanjem in glasoslovjem ga imenujejo tudi oče fonetike. V Trebnjem pa se je 13. januarja 2018 s somaševanjem škofov in duhovnikov začelo Baragovo leto. Vse Baragovo življenje bi lahko povzeli v njegovo škofovsko geslo Le eno je potrebno. Pri tem je mislil na vero, skrb za zveličanje. Živel ga je od nove maše do smrti.

Slovenski škofje na obisku v Vatikanu



Od 26. februarja do 3. marca so bili slovenska nadškofa Stanislav Zore in Alojzij Cvikl, škofje Jurij Bizjak, Andrej Glavan, Stanislav Lipovšek in Peter Štumpf, upokojeni škof Metod Pirih ter pomožna škofa Anton Jamnik in Franc Šuštar na obisku ad limina apostolorum v Vatikanu. Vrhunec obiska je bilo – poleg »obveznih« srečanj s predstojniki in predstavniki kongregacij, dikasterijev in svetov rimske kurije ter z najvišjimi osebnostmi Svetega sedeža – srečanje s papežem Frančiškom 1. marca. Končali so ga s somaševanjem, ki ga je v baziliki sv. Petra vodil kardinal dr. Franc Rode.

25 let škofijske klasične gimnazije



13. maja je Zavod sv. Stanislava pripravil že 25. letni koncert zborov in orkestra ter tako slovesno vstopil v praznično leto, v katerem pod geslom Mladost iz zrn sonca stkana praznuje tri jubileje: 25-letnico Škofijske klasične gimnazije in Jegličevega dijaškega doma ter desetletnico Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je nastopila zborovska piramida devetih zborov in orkester, v drugem delu pa več kot 300 zavodskih pevcev in orkester.

50. Romanje bolnikov k Mariji na Brezje



16. junija so že 50-ič bolniki, invalidi in starejši ter njihovi pomočniki romali k Mariji Pomagaj na Brezje. Zbralo se jih je okrog 4.500 iz vse Slovenije. Ob tem so prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Največ zaslug, da se je to romanje začelo, ima ustanovitelj revije Ognjišče Franc Bole, ki je obiskoval invalide, da jih je predstavil v rubriki Naši preizkušani bratje. Pri prevozu in oskrbi na romarskem kraju so pomagali člani župnijskih Karitas, skavti, malteški vitezi in člani Malteške pomoči Slovenije, mladi iz mladinskih veroučnih skupin ter številni dobri ljudje.

30. Romanje treh Slovenij na Svete Višarje



Na prvo avgustovsko nedeljo so se v organizaciji Rafaelove družbe in Zveze izseljenskih duhovnikov na Svetih Višarjah tradicionalno, že trideseto leto zapored, zbrali verniki treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske. Predaval je dr. Dejan Valentinčič, mašo pa je daroval murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je dejal, da so višarska romanja treh Slovenij vedno bila in bodo »romanja za zdravo Slovenijo, so romanja za življenje posameznikov in družin. Spominjajo nas na naše dedne časti in nas opominjajo, naj jih ohranjamo kot vrednote, ki smo jih po svojih starših prejeli iz očetovskih dobrotnih dlani samega Boga.«

Praznik klaris in sester sv. Križa



Na god svete Klare so se sestre klarise spomnile dneva, ko so se leta 1978, po skoraj dvesto letih izgnanstva, spet vrnile v Slovenijo. Tri sestre, med njimi tudi opatinja s. Katarina Ambrož, so na povabilo takratnega frančiškanskega provinciala p. Polikarpa Broliha prišle v Nazarje in v neposredni bližini frančiškanskega samostana začele graditi klav­zurni samostan. Danes v treh samostanih – poleg Nazarij še v Dolnicah in Turnišču – živi 27 sester klaris; za klavzurno pregrado noč in dan molijo za potrebe Cerkve in naroda. Sestre sv. Križa pa so 9. septembra praznovale 100. obletnico prihoda na Malo Loko pri Ihanu.

50 let teološke fakultete v Mariboru



Leta 1968 se je na pobudo škofa Maksimilijana Držečnika začel izvajati univerzitetni teološki študij na Teološki fakulteti v Mariboru. V letu 2018 smo praznovali zlati jubilej, 50 let teološkega študija, kar postavlja Maribor ob bok velikim evropskim prestolnicam. Slavnostna akademija je bila 7. novembra v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Nadškof Alojzij Cvikl se je v nagovoru dotaknil poguma škofa Držečnika, ki je v surovih časih komunizma znova vzpostavil teološki študij v Mariboru.

Umrl je pisec Družininega Creda



24. oktobra je v slovenski krščanski in kulturni javnosti odjeknila novica, da se je večer prej v 95. letu starosti od tega sveta poslovil dolgoletni kolumnist Družine, pisatelj, esejist, profesor, akademik Alojz Rebula. 29. oktobra je bila v župnijski cerkvi sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu, kjer je preživel na domu svoje žene Zore Tavčar zadnje desetletje svojega življenja, pogrebna maša, nato pa na pokopališču nad vasjo zadnje slovo. Mašo in pogreb v družinskem krogu svojcev in prijateljev je ob somaševanju duhovnikov in škofov Stanislava Lipovška in Franca Šuštarja daroval kardinal Franc Rode.

Izbral I. Ž.