Dva tedna po nastopu novega delovnega mesta kot finančni svetovalec Svetega sedeža je štiridesetletni švicarski pravnik Rene Brűlhart o svojih prvih vtisih in prihodnjih izzivih spregovoril za Radio Vatikan.

Vatikanska mestna država je švicarskega denarnega izvedenca prosila za pomoč in sodelovanje v prizadevanjih za finančno transparentnost. Rene Brűlhart je pred tem osem let vodil ‘Financial Intelligence Unit’ (FIU) v Lichtensteinu, osrednjo ustanovo za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, od leta 2010 pa je bil podpredsednik skupine Egmont, svetovnega združenja narodnih ustanov FIU.

Brűlhart naj bi v Vatikanu pomagal izboljšati sistem za boj proti kaznivemu finančnemu ravnanju, s čimer se Vatikan odziva na priporočila Evropskega sveta za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, odbora MoneyVal, ki je svoje poročilo javnosti predstavil v letošnjem juliju.

V: V Vatikanu ste od začetka septembra. Ali lahko na kratko pojasnite, kaj so vaše zadolžitve pri Svetem sedežu?

O: Cilj in namen mojega dela je pomagati Vatikanu in ga podpirati pri njegovih prizadevanjih v boju proti pranju denarja, organiziranem kriminalu in financiranju terorizma. Svoje delo sem pričel pred dvema tednoma in veliko stvari je odvisnih od tega, kako se bo položaj razvijal. Ugotovil sem, da nekatere strukture z določenimi omejitvami delujejo izredno dobro. Prizadevanja Vatikana na tem področju, še posebej v zadnjih dveh letih, so bila zelo intenzivna in široko zastavljena. Glede na letošnje poročilo evropskega odbora MoneyVal, ki je natančno ocenil položaj Vatikana, je potrebno priznati, da nas čaka še veliko trdega dela, vendar smo na pravi poti.

V: Kako se po vaših izkušnjah delo v Vatikanu razlikuje od drugih držav? Ali sploh obstaja kakršna koli razlika?

O: Menim, da je precej razlik. Vatikan je sicer država kot katera koli druga, vendar obstajajo razlike v njenih strukturah. Temeljna razlika pa je po mojem mnenju v tem, da delo v kateri koli drugi državi ali na katerem koli finančnem trgu navsezadnje pomeni prizadevanje za ugled delodajalca. V tem primeru je seveda ugled izredno pomemben, kar pa je najpomembnejše, je ‘splošni blagor’. Če pravzaprav upoštevamo funkcijo in položaj Svetega sedeža na globalni ravni, njegov pomen in vprašanje moralne odgovornosti, ki je tu ključna, bi rekel, da je naša naloga še daljnosežnejša.

V: Kako na Vatikan gledajo v mednarodnem finančnem svetu?

O: Vatikan ni finančno središče. Mislim, da je to enkrat za vselej potrebno posebej poudariti. Čeprav nekateri mediji trdijo drugače, skupaj z vsemi ‘miti’, ki jih ponujajo kot resnico, kar je navsezadnje v njihovi naravi… Sam raje predstavljam dejstva in dejstvo je, da Vatikan ni finančno središče. Dejstvo pa je tudi, da v Vatikanu prihaja do finančnih transakcij, čeprav so večinoma precej pregledne. Dejstvo je tudi, da so v zadnjih letih ustanovili strukture za boj proti zlorabam. Zdaj moramo te strukture okrepiti.

V: Kar se tiče meril, katere zakone bo potrebno sprejeti? To morda ni splošno znan podatek…

O: Seveda obstajajo mednarodni predpisi, ki jih upoštevajo po vsem svetu in ki jasno določajo potrebne strukture in ukrepe, predpisujejo načine sodelovanja med različnimi pristojnostmi na mednarodni in narodni ravni. V okviru tega obstajajo temeljni pogoji. Bistveno pa je, da ti pogoji niso le pravno dejstvo, temveč jih je potrebno dejavno upoštevati. Z drugimi besedami: pomembno je poiskati način, kako bi bili lahko na čim daljši rok čim bolj učinkoviti. Brez dvoma bo to eden izmed temeljnih poudarkov mojega dela.

Povezave: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/33383AE3C51842C4C1257A77002E30FB?OpenDocument