Skupina za ženske v župniji Vič deluje od jeseni 2019. Vsako leto se nekajkrat srečajo in organizirajo dnevno romanje, tokrat pa so v goste povabile Založbo Družina, pri kateri je v zadnjih desetih letih izšlo že enajst knjig Tesse Afshar.

Z Davidom Ahačičem se je pogovarjala Mojca Sojar. FOTO: Siniša Kanižaj

Rojena v muslimanski družini

Sogovornika sta najprej spregovorila o avtoričinem življenju. Afsharjeva je iranskega porekla, rojena kot muslimanka. Po ločitvi staršev se je z mamo se je preselila v Veliko Britanijo, kjer se je prvič srečala s krščanstvom. Tam se je navdušila tudi nad ljubezensko fikcijo, Shakespearom, sestrami Bronte in Jane Austen.

Ženske v Svetem pismu imajo izrazito pomembno vlogo, čeprav se velikokrat zdi, da beremo le o moških. (David Ahačič)

Pri 25 letih se je spreobrnila

Pri 25 letih je srečala Jezusa. V tistem času so se njene življenjske okoliščine zakomplicirale, počutila se je obupano in izgorelo. Nekega dne pa je v sanjah videla nekoga, ki po vodi hodi proti njej, in v njem prepoznala Jezusa. Čakalo jo je še več let spoznavanja Svetega pisma in krščanske tradicije, jo je pa to srečanje pripeljalo do odločitve za spreobrnjenje in krst v krščanstvo. Danes živi v ZDA in se preživlja s pisanjem, vsako leto ali dve izda nov roman. Ahačič je poslušalkam pogovora zaupal, da je naslednji avtoričin roman v ZDA že izšel, pri Založbi Družina pa se že pripravljajo na njegov – predvidoma majski – izid v slovenščini. »S Tesso Afshar se vsako leto slišimo. Obljubila je, da bo nekoč obiskala tudi Slovenijo,« je povedal.

Pri Založbi Družina je izšlo že 11 knjig Tesse Afshar. FOTO: Siniša Kanižaj

Njene knjige nastajajo med molitvijo

Kot se je spominjala Mojca Sojer, ima Afsharjeva poseben način, kako se loti pisanja romana. Najprej si izbere osrednji lik zgodbe (včasih gre za zgodovinsko osebo, včasih za svetopisemsko ozadje, v katerega postavi fiktivno osebo), s katerim bo med pisanjem preživela leto dni. »Govori o tem, kako njene knjige nastajajo med molitvijo. Najprej veliko bere Sveto pismo, da zgodbo in ozadje podrobno spozna. Potem je potrebne veliko molitve – ter vsakodnevno pisanje.«

Ženske so v Svetem pismu pomembne

David Ahačič je opozoril, da je biblična fikcija področje literature, ki je posebej v angleško govorečem svetu zelo razširjeno. »V rezultat, ki ga imamo pred seboj, lahko vodi le preplet resnega študija zgodovine, teologije in jezikoslovja ter vsakodnevna molitev,« pravi Ahačič. »Ženske v Svetem pismu imajo izrazito pomembno vlogo, čeprav se velikokrat zdi, da beremo le o moških.« Že v rodovniku Jezusa Kristusa so omenjene tri ženske, tujke ali grešnice, ki so se spreobrnile in pričujejo o velikih Božjih posegih v njihova življenja. »Eno od sporočil bibličnega pisanja je to, kako Bog izkoristi našo grešnost, ranljivost, da iz tega ustvari umetnino. Tessa na to opozarja že v naslovih romanov, kamor vključuje izraze, kot so 'zaklad' ali 'dragulj'.«

FOTO: Siniša Kanižaj

Tudi vprašanja za pogovor 

Brez žensk bi se zgodovina božjega ljudstva hitro končala. Avtorica v Svetem pismu poišče ženske like, predstavi njihovo življenjsko okolje in opiše, kako so se odzivale na Božji klic oz. kako so se srečale z Jezusom. Bralce vabi, da skozi teme prepoznajo svojo ranljivost, talente, svojo vrednost v Božjih očeh. Nekatere romane spremljajo tudi študijski spremljevalci za branje ter vprašanja za pogovor ob vsebini. Vedno opozori tudi na to, da romani ne morejo zajeti prave globine Božje besede, zato je Sveto pismo najbolje preučevati direktno, ne le z branjem leposlovja.

Ljudje velikokrat živimo v krogu, se ustavljamo v malodušju, Bog pa nas nagovarja, da se premaknemo naprej in živimo svojo vero. (Mojca Sojar)

Odkriva globine ženske duše

Romani sami po sebi niso sklenjena zgodba, vsak se bere samostojno, so pa vsebinsko povezani v smislu konteksta zgodovine odrešenja. Kot pravi Ahačič: »Vsi romani se končajo odrešeno.« Čeprav nagovarjajo tako ženske kot moške bralce, sta se sogovornika strinjala, da glavni liki romanov odkrivajo predvsem globine ženske duše ter se dotikajo značilnosti ženskega poklica, kakor ga razumemo v krščanskem kontekstu.

Afsharjeva tenkočutno opisuje, kako glavne osebe doživljajo svet, še posebej pa Boga. Njeni liki vse svoje življenje prepojijo z božjim; knjige so polne molitev ter razmišljanj likov, ki vse svoje življenje pripisujejo Božji volji. »Božjo voljo sprejemajo, pa ne apatično,« je poudarila Mojca Sojar. »Ljudje velikokrat živimo v krogu, se ustavljamo v malodušju, Bog pa nas nagovarja, da se premaknemo naprej in živimo svojo vero.«

FOTO: Siniša Kanižaj

Sveto pismo je učinkovito in živo

V vseh romanih zgodbe glavnih oseb avtorica prepleta s svojimi izkušnjami. »Književni liki nas vodijo k razumevanju pomena vsakodnevne molitve, zaupanju v Božje obljube in pričakovanju odrešenja,« pravi Ahačič. »Celo Sveto pismo je povzetek zgodovine Božjega ljudstva, ki v nekaj potezah zajame glavne dogodke. Da se je pisatelju zdelo izjemno pomembno omeniti ravno te ženske, recimo trgovko s škrlatom Lidijo, je pomenljivo. V to se Tessa Afshar poglablja. Skozi vsak roman nam sporoča, da je Sveto pismo res učinkovito in živo – da so z Božjo besedo živeli živi ljudje ter da je ta beseda povzročila, da so svoje življenje spremenili, ga naredili lepšega in boljšega.«

Književni liki nas vodijo k razumevanju pomena vsakodnevne molitve, zaupanju v Božje obljube in pričakovanju odrešenja. (David Ahačič)

O izkušnji branja tudi poslušalke

Pogovorni večer so sklenile izkušnje prisotnih bralk in bralcev. Spregovorile so o duhovni izkušnji branja Tessinih romanov in veselem pričakovanju nove knjige ter z zanimanje spregovorile o vsebini knjig in avtoričini življenjski zgodbi. »Ko drugič berem in zgodbo že poznam, se lahko spustim v globino. Lahko se osredotočim na citate iz Svetega pisma, molitve, duh zaupanja v Božjo pomoč. Te romane imam kar za verske knjige. Zanimivo se mi zdi tudi, kako opisuje zaznamovanost človeka z dogodki iz otroštva in življenjskimi izkušnjami; koliko časa je potrebnega, da jih prebolimo,« je povedala ena od obiskovalk.