Režiser predstave je predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, Lojze Stražar.

V idilični vasi s kozolcem in gotsko cerkvijo, Studenec, že 14. zaporedno leto pripravljajo Kulturni poletni festival. Poletno gledališče Studenec je za letos ustvarilo igro Veselica v dolini tihi, ki jo režira dolgoletna gonilna sila gledališča in predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, Lojze Stražar, ki je igral že v krajevni šoli, nato pa je prostor postal premajhen, zato so se preselili na pravi oder.

Ko sonce počasi zahaja, se na odru začne dogajati. Gledalec takoj občuti energijo med igralci, dolgoletnimi sodelavci, ki vsako poletje namenijo ustvarjanju igre, med njimi so se stkala prava prijateljstva. Jure Sešek sicer priznava, da je precej naporno: »Predstava teče v noč, po njej posedimo v kramljanju, naslednje jutro pa "jutranji šiht". Spet drugič delu na radijskem programu sledi predstava ... Pa vendar: redko, res redko pomislim "kaj mi je tega treba". Lepo je!«

Zgodbo je letos ustvaril Roman Končar in združuje več nasprotij: mesto in vas, narodno-zabavno glasbo in opero, moške in ženske, pa tudi amaterske in profesionalne igralce. Družina iz mesta želi preživeti počitnice na vasi, kjer je oče preživel otroštvo, tam pa se z vaščani stkejo nepozabne vezi in seveda tudi ljubezen mladega dekleta iz mesta in harmonikarja iz vasi. Kot je bilo včasih v navadi, se tudi v predstavi dogajanje razvija predvsem v gostilni Pr kolovrat, ki jo vodita zakonca Sračnik (v njuni vlogi sta se odlično znašla Jure in Urška Sešek). Jože Sračnik bi želel stari dvorec Dovje obnoviti in tam narediti igralnico, njegova žena pa se zanima predvsem za svoj ženski zbor, pri katerem je zborovodkinja, njena konkurenca pa je moški zbor. Vaščani niso navdušeni nad Jožetovo idejo, vendar hočejo, da bi dvorec, ki je zdaj v državni lasti, pripadal krajevni skupnosti, ki bi ga uporabila za boljše namene. Seveda se v prizadevanja vplete predsednik krajevne skupnosti Franc Želadnik (igra ga Jože Vunšek), kateremu se takoj zazdi, da v zadevi glede dvorca ni vse zakonito, na srečo pa so na počitnicah v vasi ljudje iz mesta, ki se spoznajo na pravne zadeve.


Jure Sešek, Jože Vunšek in Marjan Bunič s humorjem in odlično igro zabavajo gledalce.

V igri so kljub resni tematiki nenehno humorni vložki, ki gledalca sproščajo celo tako, da se ne obremenjuje z birokratskimi posli okrog dvorca, za katere že pričakuje, da se bodo rešili in se hkrati točno zaveda, kam pes taco moli. Kot je povedal režiser, tiha dolina v naslovu bi lahko bila vsaka slovenska vas. V vsaki vasi se dogajajo podobni zapleti, rešitev pa je jasna – sodelovanje. Na videz nasprotujoče si stvari se združijo: harmonikar zaigra opero Carmen, mlado dekle prepeva Slakovega Čebelarja z elementi opere, ženski in moški zbor se združita v mešanega oz. zmešanega, kot to humorno predlaga novinar, ki rad pregloboko pogleda v kozarec, gospod Sulc oziroma Štamprle (odlično ga igra novinar Radia Ognjišča Marjan Bunič), meščane in vaščane pa združijo isti interesi in ljubezen. Pri vsem tem pa pomaga glasba, predvsem Slakova (s katero se je tokrat poigral glasbeni producent predstave Slavko Avsenik ml.), ob tem pa pravijo, da ga ne bo tako srčnega narodnjaka, kot je bil Lojze Slak. »Po eni strani vidimo, kako se z mnogimi mladimi ansambli znova rojeva ljubezen do harmonike, po drugi pa čutimo, da so velikani glasbe za vedno zapisani v spomin Slovenca. Že ob prvi omembi tematike se mi je zazdelo, da gre za odlično idejo in vsebino, ki res pritiče našemu gledališču. Predstave doslej so pokazale, da so pisane gledalcem na kožo. Veselica v dolini tihi budi spomine, odnaša skrbi in navduši z glasbo!« je povedal Jure Sešek. Sicer pa predstava poudarja, da obstajata le dve zvrsti glasbe: dobra in slaba.

Ob gledanju predstave se niti za hip ne dolgočasimo. Še takrat ko se nam zazdi, da točno vemo, kako se bo prizor odvil, nas preseneti. Tako na primer vsem dobro znana pesem V dolini tihi šele v tretjem poskusu zares uspe, na proslavi za humor znova poskrbi Štamprle ipd.

Pri gledališču sodeluje celotna vas od otrok do starejših. »Iz vsake hiše nekdo sodeluje,« pravi Lojze Stražar. Tako so se tudi Studenčani združili pri uspešnem projektu. Sodelujejo kot redarji, pevci, igralci, plesalci … Naslednje leto bo jubilejno. "V letih, odkar se je poletno gledališče začelo, so predstave vedno bolj zapletene in zato tudi kakovostnejše." Na festivalu pa so poleg gledaliških predstav še koncerti. Odprtje je bilo v izjemno akustični gotski cerkvi, kar gospod Stražar vedno znova poudarja.


Predstavo popestri glasba.

V Studencu bo veselo do konca avgusta. Vsem, ki imate radi veselice, gledališče, kulturne dogodke, narodno-zabavno ali operno glasbo, toplo priporočam, da se zapeljete le nekaj kilometrov iz Ljubljane in doživite sproščen večer v prijetnem vzdušju. Ali, kot je v imenu vseh sodelujočih dejal Jure Sešek »Zagotavljam, da se bodo luštno imeli in verjamem, da jih bo navdušil ambient tega čudovitega gledališča na obronku gozda. Prijazni ljudje na vsakem koraku, cvetje ob vhodu, hlad poletnega gozda in vesela predstava z diatonično harmoniko ... Kaj bi želeli še več? Zato: na svidenje v dolini tihi!«



Napisala Katja Cingerle, fotografije Tatjana Splichal