Foto: splet / Wikipedia

Katoliška Cerkev na Poljskem je minulo nedeljo že dvajseto leto zapored obhajala »Dan islama«, tokrat pod geslom »Kristjani in muslimani v službi bratstva«. Kot poroča avstrijski Kathpress, temo vsako leto določijo na podlagi poslanice Papeškega sveta za medverski dialog, namenjene muslimanom ob koncu postnega meseca ramadana. »Kot kristjani in kot muslimani smo vsi poklicani k medsebojni odprtosti ter da se med seboj priznavamo kot bratje in sestre,« je v zadnji poslanici zapisal predsednik omenjenega papeškega sveta kardinal Miguel Angel Ayuso Guixot. Na ta način lahko rušimo zidove neznanja in strahu ter gradimo mostove prijateljstva. Kristjani in muslimani bi se morali v družinah in družbi uriti v zavračanju nasilja ter spoštovanju človeške osebe.

Letošnjo osrednjo slovesnost od »Dnevu islama« so priredili v prostorih jezuitskega kolegija »Collegium Bobolanum« v Varšavi z gostiteljem škofom Henrykom Ciereszkom, predsednikom odbora za medverski dialog pri Poljski škofovski konferenci. Kulturni program je vključeval glasbo obeh izročil, sledilo je branje odlomkov iz Svetega pisma in Korana, nato pa sta nekdanji islamski sopredsednik »Sveta katoličanov in muslimanov«, Andrzej Saramowicz, in Tadesuz Czakanski, referent nadškofa v Katowicah za dialog z islamom, razpravljala o letošnjem geslu »Dneva islama«. Ob sklepu prireditve so katoličani zmolili očenaš, muslimani pa prosilno in zahvalno molitev »dua«. Srečanje se je zaključilo s skupnim obedom, so sporočili s »Sveta katoličanov in muslimanov«.

»Dan islama« na Poljskem obhajajo od leta 2001 na pobudo »Sveta katoličanov in muslimanov«. Za pripravo slovesnosti je zadolžen odbor za medverski dialog pri Poljski škofovski konferenci. Predlog za »Dan islama« je navdihnila večstoletna navzočnost muslimanov na Poljskem, doslej pa so ga poleg Varšave obhajali tudi v Krakovu, Lublinu, Katowicah, Poznanu, Opolah in Olsztynu.

Večina poljskih muslimanov je Tatarov, ki so konec 14. stoletja prišli na Poljsko in poznejšo združeno Poljsko-Litvo. To so bili migranti iz Zlate in Modre horde ter Krimskega in Kazaškega kanata. Bili so izjemno zvesti novi domovini in so bili večinoma uvrščeni med poljsko malo plemstvo, ob čemer pa so obdržali svojo islamsko vero.

Tatari so sčasoma prešli na uporabo poljskega ali beloruskega jezika, vendar so ta jezika do tridesetih let prejšnjega stoletja zapisovali z arabskimi črkami. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so na Poljsko prišli tudi študentje iz večinsko muslimanskih držav, predvsem Arabci, vendar se je večina od njih po koncu študija vrnila v domovino. Danes Tatari na Poljskem živijo predvsem na območju vojvodstva Podlasko (z znamenito leseno baročno mošejo v kraju Kruszyniany), najdemo pa jih tudi v Litvi na območju prestolnice Vilna in v Belorusiji.