Sv. maša na grobu sv. Petra

Slovenski škofje so obisk ad limina apostolorum začeli 21. januarja 2008, ob 7.30 s sv. mašo na grobu sv. Petra. Sv. mašo je ob somaševanju škofov ter v navzočnosti veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu dr. Ivana Rebernika, slovenskih študentov, duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih Slovencev v Rimu daroval ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. Alojz Uran.

Grob sv. Petra predstavlja temelj edinosti, zato se kristjani pogosto zatekamo h koreninam in izvirom naše vere ter molimo za edinost. Nadškof Uran, ki je sv. mašo daroval za vse vernike in tudi sicer priporočene v molitev, se je zahvalil za dar vere, za dar obiska ad limina apostolorum, za prejete milosti ter prosil za odprtost Sv. Duhu za Božje pobude. Na današnji god sv. Neže se kristjani vračamo k virom in simbolom edinosti za Cerkev. Navzoče je spodbudil k refleksiji o našem odnosu do Jezusa, ki tudi nas sprašuje, ali ga imamo radi. Naša osebna ljubezen do njega vidi po tem, čemu in kako živimo ter ali se evangelij odraža v našem življenju.


Obisk Kongregacije za kler

Škofe sta sprejela tajnik Kongregacije za kler nadškof msgr. Mauro Piacenza in podtajnik omenjne Kongregacije msgr. Giovanni Carrù. Škof msgr. Metod Pirih je predstavil stanje duhovniških poklicev v Cerkvi na Slovenskem. Poudaril je, da so duhovniki bratje in sodelavci ter da škofje duhovnike osebno poznajo prek pogostih rednih in osebnih stikov. Škofje se skupaj duhovniki udeležujejo različnih konferenc, na različnih tečajih pa se tudi stalno izobražujejo, npr. na katehetskem simpoziju, pastoralnem in liturgičnem tečaju ter na duhovnih vajah. Na življenje duhovnikov vplivajo spremenjene družbene razmere in globalni vplivi, zato bodo v prihodnosti uvedene nove oblike pastoralnega dela (župnije se bodo zaradi pomanjkanja duhovnikov združevale).

Tajnik Kongregacije msgr. Piacenza je škofe spodbudil, naj ohranjajo osebne stike z duhovniki, posebej, kadar njihovo pomoč še posebej potrebujejo. Duhovnikovo življenje zaznamujejo zlasti tri temeljne razsežnosti: osebna molitev, adoracija (čaščenje Najsvetejšega) in duhovno materinstvo. Identiteto duhovnika oblikuje stalna kristološka, ekleziološka in zakramentalna formacija, kar v konkretnem življenju pomeni spoznavanje Jezusa prek študija in molitve, aktivna vključenost v življenje in poslanstvo Cerkve ter redno prejemanje zakramentov (tu je posebej mišljena sv. spoved). Življenje duhovnikov v skladu s poklicem je poslanstvo, ki za druge verujoče pomeni zgled in notranjo oporo.


Obisk Kongregacije za zadeve svetnikov

Na Kongregaciji za zadeve svetnikov sta škofe sprejela prefekt kardinal José Saraiva Martins CMF in tajnik nadškof Michele Di Ruberto. Škof msgr. dr. Jurij Bizjak je predstavil svetnike iz prvih stoletij, ki jih v Cerkvi na Slovenskem posebej častimo: sv. Hieronima, sv. Viktorina Ptujskega, sv. Maksimilijana, škofa v Emoni, sv. Emo Krško ter škofa Nazarija. Spregovoril je tudi o slovenskih svetniških kandidatih ter izpostavil, da v zadnjem času beležimo večje čaščenje svetnikov, predvsem bl. Antona Martina Slomška in Antona Padovanskega. Škofje so se s prefektom in njegovim namestnikom pogovarjali o bl. škofu Antonu Martinu Slomšku, ter postopkih za beatifikacijo nadškofa Vovka, škofa Gnidovca ter nekaterih mučencev.