Delo ekumenske hrvaško-srbske zgodovinske komisije glede kardinala Alojzija Stepinca (1898-1960), katere ustanovitev je naročil papež Frančišek, bo trajalo do jeseni prihodnjega leta, takrat pa bodo njeni člani tudi predstavili rezultate svojih posvetov. Tako je po navedbah hrvaškega časnika Glas koncila sporočila omenjena komisija, ki je sredi letošnjega oktobra zasedala na drugem srečanju v Zagrebu.



Mešano komisijo Hrvaške škofovske konference in srbske pravoslavne Cerkve za preverjanje delovanja kardinala Alojzija Stepinca, beatificiranega leta 1998, v obdobju druge svetovne vojne, vodi predsednik Papeškega odbora za zgodovinske znanosti, p. Bernard Ardura. Papež Frančišek bo o kanonizaciji kardinala Stepinca razmišljal šele po zaključenem delu komisije.

Tema oktobrskega srečanja v Zagrebu je bila po navedbah Glasa koncila »Nadškof Stepinac in srbska pravoslavna Cerkev med 1934 in 1941«. Hrvaško stran so zastopali kardinal Josip Bozanić, škof Ratko Perić iz Mostarja, škof Antun Škvorčević iz Požege ter zgodovinarja Jure Kristo in Mario Jareb s Hrvaškega inštituta za zgodovino. Predstavniki srbske pravoslavne Cerkve so bili zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirije, črnogorski metropolit Amfilohije, škof Irinej iz Bačke in slavonski škof Jovan. Člana srbske skupine sta še diplomat Darko Tanaskovi in znanstvenik Ljubodrag Dimi s Filozofske fakultete v Beogradu. Prvo srečanje mešane komisije je bilo julija letos v Rimu.

Komisija se želi sestati skupno šestkrat v naslednjih dvanajstih mesecih, piše Glas koncila. Škof Škvorčević je pred zagrebškim srečanjem poudaril, da je prva seja mešane komisije v Rimu potekala »v duhu medsebojnega spoštovanja, razumevanja in odprtosti«. Naslednje srečanje je predvideno v Novem Sadu v Srbiji 13. in 14. februarja 2017.

Kardinal Bozanić je v pogovoru za hrvaški radio HRT povedal, da bodo na srečanju v Novem Sadu obravnavali kardinala Stepinca in njegov odnos do »Neodvisne države Hrvaške« (1941-45). »Tema četrtega srečanja bo blaženi Stepinac in njegov odnos do srbske pravoslavne Cerkve, peto srečanje pa naj bi bilo namenjeno delovanju blaženega Stepinca v obdobju komunistične diktature v Jugoslaviji. Šesto in zadnje srečanje v Rimu naj bi povzelo delo petih predhodnih srečanj in podalo mnenje komisije.«

Srbska pravoslavna Cerkev se je pred dvema letoma v zvezi z morebitno kanonizacijo kardinala Stepinca pisno obrnila na papeža Frančiška in izrazila svoje pomisleke glede kardinalove vloge v obdobju NDH med drugo svetovno vojno. Papež je po tem naročil ustanovitev dialoške komisije.Iz Vatikana so poudarili, da posveti komisije ne bodo imeli neposrednega vpliva na kanonizacijski postopek, ki je že v teku. Ta je izključno v pristojnosti Svetega sedeža.

22. julija letos je hrvaško sodišče umaknilo obsodbo jugoslovanskega sodišča proti kardinalu Stepincu, saj montirani proces leta 1946 ni bil v skladu s takratnimi in z današnjimi pravnimi načeli, kot je sodnik Ivan Turudić pojasnil odločitev v Zagrebu.

Kardinal Stepinac je bil po prevzemu oblasti s strani komunistov obsojen na 16 let zaporne kazni, ker naj bi med drugo svetovno vojno sodeloval s hrvaškimi fašisti. Po šestih letih ječe je moral čas vse do svoje smrti preživeti v hišnem priporu. Papež Janez Pavel II. ga je leta 1998 razglasil za blaženega.

Vir: Kathpress
Foto: splet