Od petka, 19. marca do nedelje, 21. marca 2010 je v Tivatu v Črni gori potekal mednarodni kongres o pastorali Romov, ki ga vsako leto organizira mednarodno katoliško združenje za pastoralo Romov (CCIT). Na kongresu je sodelovalo 132 udeležencev iz dvaindvajsetih evropskih držav. Iz Slovenije so se kongresa udeležili s. Rozalija Laznik HKL, g. Marjan Lampret (podpredsednik CCIT), g. Anton Gnidovec (župnik iz Kočevja), romski zakonski par iz Pušče g. Marjan in ga. Sonja Horvat, bogoslovec Mitja Bulič in koordinator za pastoralo Romov v Sloveniji g. Peter Kokotec (župnik iz Črnomlja). Naslov letošnjega kongresa je bil 'Od poslušanja Božjega glasu do poslušanja glasu Romov'.

Osrednja misel in temelj za pogovor je bilo poslušanje. Poslušati glas Cerkve je teološko vprašanje, ki se navezuje na njeno temeljno poslanstvo. To poslanstvo se razodeva v imenu katoliški oziroma vesoljni. Vesoljnost oziroma katoliškost Cerkve se na poseben način prepoznava v pastorali Romov, njihovi integraciji in prisotnosti v katoliški Cerkvi. Gre za vprašanje cerkvene identitete. Primer pastorale Romov nas sprašuje, ali smo samo kristjani, ali smo katoliški oziroma vesoljni. Dvatisočletna izkušnja kaže, da ima krščanska vera v sebi moč integracije kulture v smislu sprejemanja drugačne kulture. V tej smeri krščanstvo želi obogatiti človeško življenje, ga narediti širšega in ozdraviti tam, kjer je potrebno. Ob tem teološkem razmišljanju se pojavlja vprašanje, kako in koliko katoliška pastorala pripomore k integraciji Romov v večinsko prebivalstvo. Za pastoralno delo je ta izziv velikega pomena pri sodelovanju z ostalimi civilno-družbenimi organizacijami. Ob tem je pomembno, da Cerkev odpre vrata in srce Romom in s tem pokaže svojo katoliško oziroma vesoljno razsežnost.

Konkretno se gradnja medosebnih odnosov začne na lokalnem nivoju. Pri tem je potrebno obojestransko sodelovanje med Romi in ne-Romi. Takšno sodelovanje vključuje odgovornost obojih in obojestransko sprejemanje idej in načina pastoralnega dela. Takšno sodelovanje prinaša medsebojno dopolnjevanje v evangelizaciji in socializaciji. Cerkev ne more govoriti o ljubezni do Romov brez konkretnih dejanj, saj ljubezen ni abstraktna, ampak je dejanje do Boga in do bližnjega (prim. Mr 12,32). Tako tudi pastoralno delo z Romi ne more biti samo govorjenje, ampak je konkretno delo. V tem konkretnem delu se je pomembno povezovati na vseh področjih z vsemi, ki Romom želijo dobro. Kdor veruje v Boga, spoštuje človeka, ne glede na to, kdo je.

In glas Romov. Dejstvo je, da se jih v celotni Evropi premalo sliši. Glas Romov ni enakopravno integriran v evropske strukture. Sliši se posamezne glasove, ki pa se največkrat končajo pri zabavni glasbi ali širjenju in spoznavanju romske glasbe in kulture. Za celovitost vključevanja v družbo je to premalo. V vseh skupnostih na civilnem in cerkvenem področju je zato potrebno spodbujati usmerjenost poslušanja. Pri tem naj bo Cerkev in posamezne pastoralne skupnosti zgled, da znajo prisluhniti majhnim in zatiranim.

Po skupnem razmišljanju in delu se je kongres končal s spodbudo katoliški Cerkvi v Črni Gori, ki preko Škofijske Karitas v Boki Kotorski pomaga nekaj tisoč Romom na področju integracije v družbo. Večina teh Romov je muslimanov, ki so pred dvajsetimi leti pribežali s Kosova. Ne nudijo jim samo materialne pomoči, ampak otrokom omogočajo šolanje, odraslim pa pomagajo pri iskanju zaposlitve in reševanju stanovanjskih vprašanj. Po dvajsetih letih dela so na tem področju že vidni rezultati načrtnega dela, ki seveda še niso končani.

Poročilo z mednarodnega kongresa, ki smo ga povzeli po Tiskovnem uradu SŠK, je pripravil koordinator za pastoralo Romov v Sloveniji, g. Peter Kokotec.