Z oceno od 1 do 5 ocenite, kako ljub vam je postni čas.

Naj bo zlata sredina. Izbiram 3. Kot večina vsebin življenjskega obsega ima tudi postni čas svojo vlogo. Nimam najbolj ljubega obdobja, vsakega sprejmem in ko se izpoje, sem odprta naslednjemu. Všeč mi je cikel, prehajanje. Ker je to naboj naravne rasti. In seveda priložnost mojega zorenja. V neprekinjenem nihanju razpoloženj, doživljanj, čustev, razumevanja sebe in drugih potrebujemo odmik. Post kot opuščanje, sprejemanje, vključevanje.

Če bi morali izbrati eno besedo, s katero bi opisali bistvo postnega časa za vas, katera bi bila?

Skromnost.

Ste se v tem postnem času čemu odpovedali? Kakšen je za vas smisel odpovedi?

Ne gre za odpoved, bolj za prepustitev. Besede, vedenja, odzive, ki so se mi zdeli krivični in grobi, sem običajno kar odkrito odklanjala. Tako človek očitno deluje, pogosto v svoji omejeni zgodbi »pravičnika« lahko prizadene. Vsak od nas, brez izjeme, ima omejen pogled. Ker je nemogoče živeti življenje drugega, ga v polnosti razumeti. Saj še sebe ne vedno. Ko bi vedeli, koliko je zaradi obrambe svojega jaza ali svojega prav samoprevar. Zato se učim prepuščanja. Trudim se vzdržati in ne vskočiti v odzive drugih.

Na vprašanja tokrat odgovarja Nataša Ličen. FOTO: Osebni arhiv

Kaj od navad, razvad, navezanosti vam je najtežje izpustiti iz rok?

Pri tem sem pa kar klasično ranljiva. Razvada je sladko. Tega je med postom manj. Pa učim se brezpogojnega zaupanja. Ni lahko, ko so v preizkušnjah meni najbolj ljubi. Takrat se učim utrjevanja v veri. Da je in bo vse dobro.

Kako se vaša postna dejanja konkretno dotaknejo drugih ljudi?

Uh, ne vem. Nikakor si ne jemljem zaslug. Si pa želim pomirjenosti. V vsem. Če bom v miru, bo takšno sobivanje z menoj. In moje z drugimi. Upam. Če bom kdaj zgled tega, bom zelo hvaležna.

Kako opravite s skušnjavo, kadar pride?

Pride in vedno bo. Upam pa, da mi bo vse manjkrat spodnesla. Če kdaj ne uspe, si to priznam, sprejmem sram, jezo, razočaranje ... kar pač privleče skušnjava, ki me je ujela, na plano. Čez to je treba do nove priložnosti. Takrat pa upam na dovolj neomajnosti, da zmaga volja in doživim sladko osebno zmago.

Najljubša postna pesem?

Ker delam na radiu, jih je več. Nekatere me vedno ganejo do solz. Ponesejo v drugačne prostore zaznav.

S katero postajo križevega pota se trenutno najbolj poistovetite?

Ki je težki križ nesel. Ker sem vsakodnevno v okoliščinah, ki jih otežujejo razmere zunaj mojega mogočega vpliva.

Kaj si želite v tem postnem času slišati od Boga?

Izbira ni na strani človeka. Božja beseda je vedno prava. A ni tako? Ker je beseda Ljubezni. Brezpogojna. Torej je bolj vprašanje, ali ga znam, zmorem slišati? Ker je toliko lažnih všečnih glasov, prepoznam Njegovega?

Katerega trenutka v velikonočnem tridnevju se najbolj veselite?

Trenutka? Dneva morda, to lažje odgovorim. Velike sobote. Ker je prepolna simbolike. Ljudskega upanja, ponižnosti, obenem pa hrepenenja.

Post in veselje – ali po vašem gresta skupaj?

Seveda. Veselje je težja odločitev. Zagrenjenost, nezadovoljstvo, strah, ljubosumje, žalost ... verjetno niso na listi želja. A žal pridejo. So del življenjskega recepta. Da ne prevlada grenak okus – ko življenje lahko priskutimo sebi in drugim, se moramo zavestno odločati za dobro in veselo. Današnji svet z vsakodnevnimi nesrečami, konflikti z vsega sveta ustvarja stalno napetost. Zato je zavestna odločitev za veselje lahko kar izziv.