Foto: Tatjana Splichal

Nemška nacionalna akademija znanosti Leopoldina je 28. in 29. septembra 2017 v okviru stoletnice finske neodvisnosti v Helsinkih izvedla svoj redni letni posvet o človekovih pravicah.

Odbor za človekove pravice

Leopoldina je leta 2001 ustanovila Odbor za človekove pravice (HRC = Human Rights Committee), ki ga sestavljajo predstavniki iz Nemčije, Avstrije in Švice. Ta odbor vsako leto v jesenskem času organizira posvet o človekovih pravicah v Nemčiji ali v kakšni drugi državi v okviru nacionalne akademije znanosti (in umetnosti). Na letne posvete vabi predstavnike evropskih nacionalnih akademij znanosti (in umetnosti). 29. septembra 2016 je Leopoldina takšen posvet organizirala v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti in ZRC SAZU, letos pa v okviru Finske akademije znanosti in umetnosti v Helsinkih, in sicer ob stoletnici finske neodvisnosti. Posvet v Helsinkih je bil 28. in 29. septembra. Komisija za človekove pravice pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je za svojega delegata predlagala akademika Jožeta Krašovca.

Krivice prvotnega prebivalstva na Arktiki

Lahko bi imeli vtis, da HRC težišče postavlja na probleme zunaj svojega akademskega okvira, ko s svojo moralno avtoriteto želi pomagati, da bi se razkrile zlorabe na raznih področjih in išče možnosti za razrešitev perečih problemov. Posvet v Ljubljani 2016 je bil prvenstveno posvečen problematiki beguncev, letošnji posvet v Helsinkih je bil posvečen predstavitvi krivic, ki jih doživlja prvotno prebivalstvo (domorodci), ki živijo na področju Arktike. Obe področji širšo regionalno, evropsko in svetovno javnost postavljata pred preizkušnjo glede stopnje ozaveščenosti o soodgovornosti za vse, kar se dogaja in zadene predvsem najšibkejše člene družbe.

Uveljavljanje človekovih pravic v akademski sferi

Pri skrbi za pereče probleme, ki so posledica neobvladljive globalizacije, pa odbor za človekove pravice ne bo mogel spregledati problematike uveljavljanja človekovih pravic v sami akademski sferi. Zato sem med posvetom v Helsinkih veliko razmišljal prav o stanju duha, torej o etičnih vprašanjih na akademskih ustanovah. Ko sem profesorju Hansu-Petru Zennerju iz Tübingena, ki je predsednik HRC pri Leopoldini, in drugim članom HRC omenil ta problem, so bili zelo pozorni in so menili, da gre v resnici za zelo aktualno vprašanje. Vsi pa se zavedajo, da je problematika zelo kompleksna in različno pereča po deželah na regionalni, evropski in svetovni ravni.

Ko se tudi v akademski sferi pokaže, da je razmerje med šibkimi in močnejšimi kdaj obrnjeno na glavo, ker ideološko, politično in lobistično močnejši prevladajo nad strokovno in moralno močnejšimi, je ogrožena etična integriteta celega naroda, načeta pa je sama substanca narodne biti. Pomembno je, da se zavemo, koliko različnih vrst zlorab obstaja v akademski sferi in se okrepi zavest moralne odgovornosti do celote akademskih skupnosti, predvsem do njenih najšibkejših členov.

O akademiji znanosti Leopoldina

Leopoldina je bila ustanovljena leta 1652 in spada med najstarejše akademije znanosti (sedež v mestu Halle). Leta 2008 je bila Leopoldina imenovana za nemško nacionalno akademijo, kar pomeni, da zdaj zastopa celotno nemško akademsko skupnost v mednarodnih odborih in je zato zadolžena, da daje pobude za načine posegov v javne zadeve v Evropi in drugod po svetu. Ob sodelovanju z nemškimi, evropskimi in mednarodnimi akademijami spodbuja znanstvene in javne razprave, podpira mlade znanstvenike, podeljuje nagrade za mlade znanstvenike, usklajuje raziskovalne projekte in se zavzema za človekove pravice preganjanih znanstvenikov.

akad. dr. Jože Krašovec