Zapri
Iskanje

Povezava judovskih skupnosti v Gradcu in Ljubljani

Za vas piše:
M. M. Š.
Objava: 03. 08. 2021 / 15:19
Oznake: Cerkev, Religija, Svet
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 03.08.2021 / 15:32
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Povezava judovskih skupnosti v Gradcu in Ljubljani

Povezava judovskih skupnosti v Gradcu in Ljubljani
Novoustanovljeno združenje predstavlja nadnacionalno povezavo judovskih skupnosti FOTO: Pixabay
Judovska skupnost Gradec iz Avstrije in Judovska skupnost Slovenije sta včeraj ustanovili Združenje judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane.

Zgodovinsko čezmejno sodelovanje je namenjeno krepitvi in oživitvi judovskega življenja v Sloveniji in na avstrijskem Štajerskem ter razširitvi dejavnosti obeh judovskih skupnosti, sta po navedbah STA v skupni izjavi pojasnila predsednik Judovske skupnosti Gradec, g. Elie Rosen, in podpredsednik Judovske skupnosti Slovenije, g. Igor Woitiz. Novoustanovljeno združenje (Verband der Jüdischen Gemeinden Graz und Laibach) bo predstavljalo nadnacionalno povezavo judovskih skupnosti, ki je v taki obliki edinstvena v Evropi.

Sodelovanje med judovskima skupnostma Gradca in Ljubljane izhaja iz skupne zgodovinske dediščine: v letih med 1880 in 1918 so Judje iz takratne Kranjske uradno pripadali Judovski občini Gradec, glavni rabin Gradca pa je bil zadolžen za judovsko versko življenje v slovenski prestolnici. Še danes pomembne listine o takratnih Judih v Ljubljani hranijo v arhivih Judovske skupnosti Gradec.

Sodelovanje med judovskima skupnostma Gradca in Ljubljane izhaja iz skupne zgodovinske dediščine.

Avstrijskoštajerska prestolnica Gradec ni zgolj mesto kulture in drugo največje mesto v Avstriji, ampak tudi sedež druge največje judovske skupnosti v tej državi. Njen duhovni center je sinagoga s svojo prepoznavno stekleno kupolo, ki je edinstvena v Evropi in je bila zgrajena v letih med 1998 in 2000. Poleg živahnega verskega življenja skupnost danes v mednarodnih krogih slovi predvsem po pestrih kulturnih dejavnostih in dejavnostih, ki širijo znanje o živem judovstvu. Ob veliki sinagogi imajo Judje v Gradcu na voljo tudi prostor za prireditve in izobraževalno središče, trenutno pa se z državo pogajajo za financiranje judovskega kulturnega centra.

Pri združenju si bodo prizadevali za ohranjanje judovskih vrednot FOTO: Pixabay

Današnja Judovska skupnost Slovenije je začela samostojno delovati po slovenski osamosvojitvi. Leta 2003 je bil rabin Ariel Haddad iz Trsta imenovan za glavnega slovenskega rabina. Zaradi pomanjkanja lastnih sredstev skupnosti vse doslej ni uspelo vzpostaviti stalne, lastne sinagoge. V letih med 2016 in 2021 je skupnost gostovala pri g. Robertu Waltlu, ki ji je nudil prostore znotraj svojega kulturnega centra.

Namen novoustanovljenega združenja je ohranjanje judovskih vrednot, razvoj judovskega verskega življenja in boj proti antisemitizmu.

Vnovična navezava stikov med Gradcem in Ljubljano je pokazala, da čezmejno sodelovanje in iz njega porajajoče se sinergije lahko poživijo življenje obeh skupnosti. Skupnosti sta tako sklenili formalno ustanoviti Združenje judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane, katerega namen bo ohranjanje judovskih vrednot, razvoj judovskega verskega življenja in boj proti antisemitizmu.

V prvi gesti medsebojne podpore se bo judovska skupnost Ljubljane ob pomoči sestrske skupnosti iz Gradca kmalu preselila v nove prostore v slovenski prestolnici, kjer bodo tudi nova sinagoga in drugi prostori skupnosti.

Nalaganje
Nazaj na vrh