Današnji dan je posvečen družinam. Letošnje mednarodno vodilo je poziv družbi, naj ne pozabijo revnih in socialno izključenih. Ob tem tudi nekaj slovenske statistike.

Za strategije, prijazne do družin

Tokratno geslo opozarja vlade in civilno družbo, da si je treba prizadevati za prijazne strategije za družine, zlasti za tiste, ki se soočajo z revščino, je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak zapisala v poslanici ob mednarodnem dnevu. To bo po njenih besedah omogočalo večjo socialno zaščito družin, vsi otroci pa bodo imeli enake možnosti za razvoj. Odsotnost z dela bo manjša, omogočena pa bo tudi uskladitev obveznosti v vseh življenjskih obdobjih, je navedla.

V krizi najbolj ranljivi predvsem otroci

Čeprav kriza pritiska skoraj na vse družbene sloje in vse generacije, so najbolj ranljivi predvsem otroci, opozarjajo v Zvezi družin. Kot so pozvali, ne smemo pozabiti na revne, lačne, invalidne in trpinčene otroke, ki so vedno največje žrtve, saj pomanjkanja in izključenosti ne morejo niti spremeniti niti razumeti.

Največje finančne težave imajo enostarševske družine, ki jih je bilo po podatkih statističnega urada v začetku leta 2011 56.000. Med materami samohranilkami jih je bilo v teh družinah brezposelnih 13 odstotkov, med očeti samohranilci pa osem odstotkov. Med prejemniki redne mesečne denarne socialne pomoči je bilo leta 2011 nekaj manj kot 6800 enostarševskih družin in nekaj manj kot 3900 dvostarševskih družin z otroki.

Upokojenci za programe sodelovanja

Prav tako po navedbah Zveze družin ne smemo pozabiti na povezanost in solidarnost z vsemi generacijami. Povezanost otrok s starimi starši je včasih morda najbolj dragocena, saj prizadevanje za preživetje jemlje srednji generaciji čas in energijo za polnovredno bivanje z otroki, so zapisali.

Po podatkih državnega statističnega urada skoraj 300.000 prebivalcev ali 15 odstotkov pozna zapletene medgeneracijske odnose iz svojih vsakodnevnih izkušenj, saj prebivajo v družinskih gospodinjstvih, v katerih je vsaj en član pripadnik prve generacije in vsaj en član pripadnik tretje ali celo četrte generacije. Gospodinjstev s pripadniki vseh štirih zaporednih generacij je v Sloveniji skoraj 1200, v njih pa živi 7700 prebivalcev.

Ob mednarodnem dnevu so se oglasile tudi nekatere druge organizacije. Tako Zavod iskreni.net v poslanici, objavljeni na spletni strani Katoliške cerkve v Sloveniji, poziva vlado, naj konča z rušenjem državne družinske politike, "ki je postala talec socialne in varčevalne politike". Družinska pobuda pa opozarja, da je investicija v otroke ključ naše prihodnosti.

Družin skoraj 567.400

V Sloveniji je bilo po podatkih državnega statističnega urada v začetku leta 2011 skoraj 567.400 družin. V povprečju so bile tričlanske. Več kot polovica, 55 odstotkov prebivalcev je tako živela v sobivanju enega ali obeh staršev in otrok, 11 odstotkov prebivalcev pa je živelo v paru z zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem. To so bili večinoma pari, katerih otroci so se iz svoje prvotne družine že odselili.

Največ je družin z enim otrokom

Od skupno skoraj 567.400 družin v začetku leta 2011 je bilo zakonskih parov z otroki več kot 237.400 ali skoraj 42 odstotkov, družin, v katerih so bile samo matere z otroki, je bilo dobrih 119.700 ali približno 21 odstotkov, družin, v katerih so bili samo očetje z otroki, pa je bilo več kot 23.400 ali približno štiri odstotke. Zunajzakonskih partnerjev z otroki je bilo nekaj več kot 49.100 ali nekaj manj kot devet odstotkov.

Med vsemi družinami jih je bilo največ, več kot 40 odstotkov, z enim otrokom, nekaj manj kot tretjina z dvema otrokoma, nekaj več kot pet odstotkov s tremi otroki in nekaj več kot odstotek s štirimi ali več otroki. Nekaj manj kot četrtina vseh družin je bila brez otrok.


Foto: arhiv Družine / T. P.