Dragi sveti oče!

Današnji dan je pomemben mejnik na našem romanju zaupanja na zemlji. Prišli smo iz vse Evrope in tudi drugih celin, iz različnih Cerkva. Kar nas združuje, je močnejše od tistega, kar nas ločuje: združujeta nas en krst in ista Božja beseda. Nocoj smo prišli, da bi skupaj z vami praznovali to edinost med nami. Ta edinost, ki je resnična, četudi še ni v polnosti dopolnjena, se s skupnim gledanjem Kristusa še poglablja.

Brat Roger je naši skupnosti zapustil svoje goreče hrepenenje – željo, da bi še posebno mladim približali evangelij. Globoko se je zavedal, da so razprtije med kristjani tiste, ki ovirajo posredovanje vere. Odprl je poti sprave, ki jih še nismo nehali raziskovati. Mnoge je s svojim pričevanjem navdušil, da s svojimi življenji skušajo prispevati k spravi in jo živeti.

Kristjani, ki živijo v spravi, so lahko priče miru in občestva, nosilci nove solidarnosti med narodi.

Osnova za to je iskanje osebnega odnosa z Bogom. Ekumenska molitev ne spodbuja k površni strpnosti, ampak k obojestranskemu poslušanju, ki je zelo zahtevno, in k pravemu dialogu.

Ko danes tukaj molimo, ne pozabimo, da je bilo zadnje pismo brata Rogerja, ki ga je napisal tik pred svojo nasilno smrtjo, namenjeno prav vam, Sveti oče. V njem je zapisal, da želi naša skupnost hoditi v občestvu skupaj z vami. Prav tako ne smemo pozabiti, da je bila po njegovi tragični smrti vaša podpora za nas neprecenljiva in nam je pomagala, da smo nadaljevali. Zato bi rad še enkrat izrekel našo srčno naklonjenost vam in vašemu služenju.

Na koncu bi rad pričeval še o upanju mnogih mladih Afričanov, s katerimi sem se pred mesecem dni srečal v Kigaliju v Ruandi. Prišli so iz 35 držav, tudi iz province Severni Kivu v Kongu, da bi se udeležili romanja sprave in miru. Velika vitalnost teh mladih kristjanov je obljuba za prihodnost Cerkve.

Mladi Afričani so želeli, da s seboj prinesemo znamenje njihovega upanja: semena sirka (sorghum), da bi rasla v Evropi. Dragi Sveti oče, vam smem v njihovem imenu izročiti majhno tradicionalno ruandsko košaro, imenovano agaseke, z nekaj semeni upanja iz Afrike? Morda bi jih lahko posejali v Vatikanskih vrtovih, da bi tam cvetela?