"So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je katoliška Cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost," je izjava pesnice Svetlane Makarovič, ki je sprožila največ kritičnih odzivov in tudi pobud, naj se nanje ustrezno odzovejo uradne ustanove, od varuhinje človekovih pravic do informacijske pooblaščenke in policije.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je za Dnevnik pojasnila, da jo je izjava Svetlane Makarovič globoko prizadela. "Zame kot osebo in kot varuhinjo človekovih pravic je nesprejemljivo, da je umetnica svoj talent uporabila na tako grob način, ki prizadeva in rani ljudi," je dejala Čebašek Travnikova, ki ovadbe pristojnim organom ni poslala, saj so to storili že prizadeti posamezniki sami.

Ovadbe ni poslala niti informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Pojasnila je, da je ovadbo zaradi suma sovražnega govora vložila le dvakrat, obakrat je za sum kaznivega dejanja izvedela pri preverjanju sumov zlorabe osebnih podatkov. V primeru Makarovičeve pa ne gre za sum zlorabe osebnih podatkov in tega intervjuja ne preučuje. Vseeno ga obsoja.

Direktor vladnega urada za verske skupnosti Aleš Gulič pa po navedbah Dnevnika poudarja, da prag "sovražnega govora", ki je precej ohlapna kategorija, sam postavlja visoko. Če nekdo reče "treba je sovražiti", to po njegovem še ne pomeni poziva k linču. Gulič je dodal: "Ni lepo, kar je pesnica dejala, ampak v resnici se je le hudovala in jezila zaradi dejanj, ki so res sporna, in zaradi prikrivanja teh dejanj. Iz njenih izjav sem razbral predvsem njen oseben odnos do Katoliške cerkve kot institucije." Gulič še poudarja, da je treba poleg odgovornosti intervjuvanke izpostaviti tudi odgovornost medija, ki je intervju objavil.

Sicer pa so v ponedeljek intervju z Makarovičevo obsodili tudi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, ki pripadajo skupini Evropskih ljudskih strank (ELS/EPP). V izjavi so zapisali:

»Čudimo se odločitvi novinarke in urednika, ki izpostavljata klic k sovraštvu z objavo sovražne izjave Svetlane Makarovič že v naslovu prispevka. Umetnica v njem jezno izraža sovraštvo do predsednika SDS Janeza Janše, z žaljivimi izrazi in primerjavami omalovažuje domobrance ter odkrito kliče sovraštvo nad katoliško Cerkev. Tudi če spoštujemo pesničin negativni osebni odnos do družine, otrok, materinstva, slovenstva in vere ter spoštujemo pravico do svobode govora in izražanja osebnih mnenj, ne moremo ostati neprizadeti ob njenem žaljivem in sovražnem predstavljanju teh vlog v javnosti. Sovražni govor Svetlane Makarovič grobo krši pravice, ki jih državljankam in državljanom zagotavljajo ustava in mednarodne konvencije.

Ustava Republike Slovenije v 63. členu prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti, nestrpnosti in nasilju. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 10. členu brani svobodo govora, vendar pa hkrati tudi določa, da »/I/zvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podvrženo obličnostim pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in ki so nujne v demokratični družbi /…/«. Tovrstno javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je prepovedano tudi s Kazenskih zakonikom (297. člen).

Sovražno javno izražanje Svetlane Makarovič, žaljenje dostojanstva članov Cerkve in javni klic k verski mržnji pomenijo napad na temeljne vrednote vseh demokratičnih družb, ki ščitijo pravno državo, osnovne človekove pravice in svobodo verovanja. Svetlana Makarovič s svojimi izjavami v medijih spodbuja in razpihuje versko sovraštvo ter žali dostojanstvo članov katoliške Cerkve, s čimer ponižuje, neti strah in spodbuja nasilje.

Člani slovenske delegacije ELS tovrstno govorno nasilje kot socialno dejanje in kršenje temeljnih pravic ostro obsojamo in od ustreznih organov pričakujemo, da bodo z ukrepanjem proti temu ali podobnim primerom in soodgovornih medijev ukrepali ter pred Ustavo Republike Slovenije zaščitili pravice državljank in državljanov Republike Slovenije.«

Foto: siol.net