Pravljični knjižni sejem z Matejo Gomboc
Pravljični knjižni sejem z Matejo Gomboc
Mateja Gomboc je nadobudnim mladim bralcem (in poslušalcem), ki so se zbrali na Družinini stojnici, prebrala nekaj pravljic iz zbirke Pravljice iz svetovne zakladnice, ki je lani izšla pri založbi Družina. Zbirka, ki obljublja preplet domišljije z modrostjo in poguma s prijaznostjo, prepriča predvsem s svojim igrivim tonom in hudomušnostjo, s katero prinaša pomembne življenjske lekcije.
FOTO: Tatjana Splichal
Pravljice prej izhajale v reviji Mavrica
Pisateljica je mlade poslušalce pritegnila s priznanjem, da tudi ona še vedno rada bere pravljice, ter jim obljubila, da z veseljem prebere katero iz zbirke, ki jim je še posebej ljuba. Nekaterim obiskovalcem so bile pravljice dobro poznane, saj so pred svojo knjižno izdajo izhajale v reviji Mavrica. Da ima pisateljica čut za tisto, kar otroke v literaturi pritegne, pa ni razvidno samo iz njenih književnih del, temveč tudi iz načina, kako pravljice predstavi. Otroci so namreč z zanimanjem prisluhnili njenemu pripovedovanju o lumparijah, kakršnih današnjemu pustemu svetu še kako primanjkuje.
FOTO: Tatjana Splichal
Sprehod po pravljičnih svetovih
Pravljice so nabrane z vseh vetrov in bralca popeljejo skozi pravljične svetove različnih držav. Tudi mi smo se sprehodili od Kavkaza do Argentine in preko Albanije nazaj domov v Slovenijo. S pravljičnimi junaki smo spoznali, kako prepoznati lažnivce in bahače okoli nas ter da je treba strah vedno premagati. Zbirko je ilustriralo več ilustratorjev, med njimi tudi Ana Zavadlav, Ana Razpotnik Donati, Teja Milavec, Marjan Manček in Mojca Cerjak. Na QR kodah v zbirki je mogoče tudi prisluhniti pravljicam v interpretaciji Gregorja Čušina, Jureta Seška, Klare Kastelec in Nataše Konc Lorenzutti.
FOTO: Tatjana Splichal
Mojstrski prevod Mateje Gomboc
Mateja Gomboc je pravljice zbirala več let, saj je želela slovenskemu pravljičnemu prostoru predstaviti pravljice iz čim več držav. Za prej revijalno in sedaj knjižno izdajo jih je priredila in skoraj vse v zbirki tudi prevedla. Prevod, pri katerem pravi, da se je zabavala, je mojstrski, saj ji je uspelo iz izvirnih jezikov v slovenščino prenesti imena in besedne igre, ki pri prevodu ne izgubijo svojega prvotnega učinka. Razne bistrovine, kruhonitja, rogovilde in ropotakle tako ne zabavajo le otrok, temveč predstavljajo bralski užitek tudi odraslemu bralcu.
FOTO: Tatjana Splichal
Zbirka skoraj 100 pravljic
Seznam pravljic na pisateljičinem seznamu je bil ravno pravšnji za pravljično literarno popoldne, celotna zbirka Pravljice iz svetovne zakladnice, ki ponuja skoraj 100 pravljic, pa bo zagotovila, da jih za lahko noč ne zmanjka niti ob slavnem stavku »Samo še eno, prosim!«



