Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore je slovenske katoliške časnikarje ob današnjem prazniku tradicionalno povabil na redno letno srečanje v prostore nadškofije, kjer je zbrane najprej nagovorila dr. Rosvita Pesek in vse skupaj popeljala na sprehod skozi zgodovino slovenske osamosvojitve.

Zbrane medijske delavce je nagovorila dr. Rosvita Pesek. FOTO: M. M. Š.

Medijsko poročanje je treba pretehtati skozi svoje izkušnje in šolo življenja. Pomembno je, da poslušamo zgodbe, da prenašamo izročilo, tako versko kot narodno, kajti pravo življenje se dogaja v zgodbah.

»Medijski« škof dr. Anton Jamnik se je dr. Peskovi ob koncu predavanja zahvalil za zanimivo predstavitev, gostitelj nadškof Zore pa je ob tem izpostavil zahtevno nalogo medijskih delavcev: ljudem morajo poročati, kaj se dogaja, obenem pa jih usposabljati, da bodo znali presojati po svoji pameti in vesti; da vseh novic, ki pridejo do njih, ne bodo razumeli kot »čisto zlato«. Medijsko poročanje je treba, tako nadškof Zore, »pretehtati skozi svoje izkušnje in šolo življenja«. Pomembno je, da poslušamo zgodbe, da prenašamo izročilo, tako versko kot narodno, kajti »pravo življenje se dogaja v zgodbah«, v pripovedovanju.

Katoliške časnikarje je nagovoril tudi »medijski« škof dr. Anton Jamnik. FOTO: Tatjana Splichal

Odpirajmo pot (R)resnici

Predavanju je sledila sveta maša v nadškofijski kapeli. Nadškof Zore se je medijskim delavcem znova zahvalil za njihovo delo, ki ga opravljajo v Cerkvi v Sloveniji in slovenski družbi: njihova uredništva so po njegovih besedah kot nekakšne »prižnice v velikem družbenem in duhovnem prostoru«. Kljub različnim pristopom, sredstvom in ciljnim skupinam mora biti skupen cilj medijskega poročanja »odpirati pot (R)resnici« - tako z malo kot z veliko začetnico.

Časnikar mora biti zavezan resnicoljubnosti.

Nadškof Zore se je v svojem nagovoru oprl na pismo pokojnega papeža Benedikta XVI. uredniku nemškega časnika Tagespost, v katerem je zapisal, da mora biti časnikar zavezan resnicoljubnosti. Ta bi sicer morala biti pri vseh ljudeh nekaj samoumevnega, toda če je treba nanjo posebej opozarjati, to očitno ne drži. Zato poklic časnikarja in medijskega delavca, posebej katoliškega, zahteva še nekoliko več poguma.

Nadškof Stanislav Zore med nagovorom. FOTO: Tatjana Splichal

Prinašajmo upanje

Prednosti so namreč jasno postavljene: v središču našega dela je človek in naša odgovornost do tega človeka. Pravico ima do resnice, saj mu le resnica lahko pomaga k notranji rasti in vzpostavljanju pristnih odnosov, in časnikarji smo dolžni to resnico posredovati. Ker pa živimo v svetu lažnih informacij, v katerem človek nima nedotakljivega dostojanstva, je delo katoliških časnikarjev še toliko bolj pomembno.

 Katoliški časnikarji bomo ljudem lahko prinašali upanje, če bomo sebe in svoje delo vedno izročali v Božje roke.

Ena izmed naših najpomembnejših nalog je ljudem prinašati upanje. In kako to storiti? Katoliški časnikarji si bomo najlažje pomagali tako, svetuje nadškof Zore, če bomo sebe in svoje delo vedno izročali v Božje roke ter po zgledu današnjega godovnjaka sv. Frančiška Saleškega »uporabili vsa sredstva, ki so nam na voljo, da z veselim oznanilom evangelija dosežemo čim večje število bratov in sester«.

nagovor-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi-na-srecanju-katoliskih-casnikarjev.docx