V pridigi je škof Matjaž spregovoril o križu ob Božji besedi nedeljskega evangelija: Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Jn 3, 16) “To, kar verujemo in kar nas vedno znova priteguje k Bogu, je prav ta resnica: Verujemo v Boga, ki svet tako ljubi, da ga ne zapusti kljub stiskam, kljub temu, da nanj tolikokrat pozabimo in se obračamo stran ter iščemo bogove in moči za preživetje drugje.”

Dve skušnjavi ob križu

Opozoril je na dve skušnjavi, na katere lahko naletimo ob križu: da bi gledali Kristusa brez križa in da bi gledali križ brez Kristusa, so zapisali na spletni strani Škofije Celje: “Gledati Kristusa brez križa bi pomenilo, da je Kristus samo duhovni učitelj, ki nam govori lepe besede, sam pa oddaljeno prebiva nekje v Božjih višavah. Zato mislimo, da je vera nekaj, s čimer opravimo, ko pridemo v cerkev. Ko stopimo v svet, pa smo prepuščeni sami sebi in tokovom sveta, zato se moramo zanesti predvsem na svoje moči. Vera v križ brez Kristusa pa bi bilo mišljenje, da je bistvo naše vere trpljenje. Včasih smo si celo tako predstavljali križ, da kdor ne vzame križa in ne sprejme trpljenja, ne more biti kristjan.”

FOTO: Žiga Skale

Bistvo križa je drugje

Vendar je bistvo križa drugje. “Ko Gospod v svojem evangeliju pravi: Kdor ne vzame križa in ne hodi z menoj, ne misli najprej, da bi moral trpeti sam po sebi. Ker je prišel na svet zato, da bi nam pomagal preživeti trpljenje in smrt. Ko nam pravi: »Vzemite vsak dan svoj križ in hodite za menoj«, nam pravi: vzemite predvsem mene, ki sem sprejel ta križ, vaše trpljenje, vaš greh, vaše skušnjave in želim biti tudi takrat z vami in sem z vami. Vzemite mene na pot vašega življenja in ne boste vi tisti, ki boste nosili križ, ampak vas bo skozi stiske življenja nosil moj križ, moja ljubezen in moja zvestoba.”

Pozabiti nase v ljubezni do bližnjega

Spodbudil je k zavedanju, da je skrivnost življenja v podaritvi, ko smo sposobni pozabiti nase in odpreti oči za stisko drugega: “Ko smo sposobni stopiti preko sebe in narediti delo ljubezni, lahko zraste nekaj novega. Samo iz ljubezni se rojevajo nova življenja in samo iz ljubezni in darovanja samega sebe se rojeva srečno in rodovitno življenje tudi med nami. Zato danes prosimo predvsem za to, da bi se lahko ob pogledu na križ spomnili na to veliko zaupanje, na ta velik dar in na zvestobo, ki nam jo Gospod daje.”